Danes

Projekt TEŠ 6

Splošno znano je, da se je vrednost investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) v letih od osnovanja investicije do dokončanja izgradnje povečala s 654 milijonov na končnih 1,4 milijarde evrov. Prav tako danes ni več dileme, da je projekt potekal z ogromno netransparentnosti, zavajanji, policija pa je pri preiskovanju projekta ugotovila številne zlorabe položaja in koruptivna dejanja.

Kako je danes? Kljub neprestanemu ponavljanju, da je projekt TEŠ 6 poleg kaznivih dejanj potekal izrazito netransparentno, se ta manira TEŠ-a, ko gre za ceno premoga, nadaljuje do danes. TEŠ namreč še nikoli ni plačal takšne cene premoga Premogovniku Velenje, kot se je vodstvo zavezalo, prav cena pa je bila eden od pogojev za državno poroštvo za 440 milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Poglejmo podrobneje.

TEŠ se je v Pogodbi o ureditvi razmerij z Republiko Slovenijo (oz. z ministrstvoma za finance in infrastrukturo) izrecno zavezal, da bo s Premogovnikom Velenje sklenil dolgoročno pogodbo o dobavi premoga po maksimalni ceni, določeni v Noveliranem investicijskem programu 5 (NIP 5). In jo tudi je. Pogodba je določala, da bo TEŠ od leta 2015 premog kupoval po ceni 2,25 EUR/GJ — čeprav so v NIP 5 tej ceni dodali pridevnik ‘izhodiščna’ in ne ‘maksimalna’. Kakorkoli, po tej ceni TEŠ premoga ni nikoli kupoval. Še več, v začetku leta 2015 so TEŠ, HSE in Premogovnik Velenje sklenile novo dolgoročno pogodbo, ki je dovoljevala višjo ceno premoga, in sicer do 2,75 EUR/GJ. A tudi te spremembe niso povsem spoštovali, v TEŠ-u so namreč premog v prvih dveh mesecih leta 2015 plačevali celo po ceni 2,95 EUR/GJ.

Enako je bila pogoj za poroštvo tudi vrednost investicije pod 1,3 milijone evrov. Tako v zakonu kot v pogodbi o ureditvi razmerij se je TEŠ namreč zavezal, da bo cena investicije manjša od 1,3 milijone evrov oz. kot piše v zakonu:

"Končna skupna vrednost projekta je manjša od skupne vrednosti projekta, ki je navedena v četrti novelaciji investicijskega programa in v tej vrednosti so zajete vse postavke iz navedene novelacije investicijskega programa."

Vemo, da je končna cena investicije za več kot sto milijonov evrov višja od te v zavezi. Kljub temu zakona o poroštvu do danes niso novelirali, da bi ustrezal tem realnim dejstvom, enako tudi ne Pogodbe o ureditvi razmerij. Cerarjeva vlada kljub dvakratnemu predlogu HSE-ja ni spremenila te pogodbe in vnesla višje cene premoga 2,75 EUR/GJ, kot jo TEŠ v resnici plačuje, je pa TEŠ-u leta 2015 naložila plačilo 100.000 evrov kazni zaradi nespoštovanja zavez.

Poleg tega Cerarjeva vlada ni sprejela končnega poročila o investiciji TEŠ 6, ki so ga pripravili v termoelektrarni in že od aprila 2018 čaka na obravnavo.

Projekt TEŠ 6 do danes davkoplačevalcem še ni vzel denarja neposredno iz njihovega žepa, čeprav je Cerarjeva vlada par mesecev pred volitvami poskušala s predlogom posebnega prispevka za TEŠ, a je naletela na buren odziv. Izgube, ki jih ima TEŠ – lani 32,6 milijonov evrov – pokriva njegov lastnik HSE iz prihodkov v svoji skupini, največ iz dobička, ki ga proizvedejo Dravske elektrarne Maribor. Poleg TEŠ-a pa je v težavah tudi Premogovnik Velenje — vsaj tako lahko sklepamo iz ocene poslovodstva z direktorjem Ludvikom Golobom na čelu, da bodo leto 2018 zaključili s 4,2 milijona evrov izgube ter da imajo 200 zaposlenih preveč.

In še ena pomembna stvar: dolgotrajni preiskovalni postopki v zadevi TEŠ 6 posredno vplivajo tudi na arbitražni postopek na dunajskem arbitražnem sodišču. HSE namreč v tem postopku od Alstoma oz. njegovega novega lastnika General Electric (GE) zaradi oškodovanja zahteva okoli 430 milijonov dolarjev (približno 380 mio. evrov).

Če bi se v slovenskih postopkih izkazalo, da je Alstom dokazano oškodoval TEŠ, bi slovenska stran lažje dosegla ugodno razsodbo tudi na arbitraži in si povrnila zatrjevano oškodovanje. Alstom oz. GE je, zanimivo, v letu 2017 že rezerviral 858 milijonov dolarjev (približno 760 mio. evrov) za tovrstne pravne postopke.