Kdo je odločal

Projekt 2. tir

Spodaj je slika in popis mreže ključnih institucij in akterjev pri snovanju, vodenju in bodoči izvedbi projekta drugi tir Divača–Koper.

 

V osrčju sheme je podjetje DRI upravljanje investicij, ki pod različnimi imeni obstaja že 30 let, leta 2011 pa je prevzelo tudi pomembne naloge na področju železnic. DRI je v 100 % lasti države in ima poseben status – t.i. »in house« inženirja, kar pomeni, da posle pridobiva neposredno, brez javnih razpisov; to mu omogoča izjema v Zakonu o javnem naročanju. Danes velja DRI oziroma njegovo poslovodstvo – generalni direktor Jurij Kač, član poslovodstva Tadej Veber in svetovalec poslovodstva Klemen Grebenšek – v gradbeniških krogih za najmočnejši, najbolj vplivni center odločanja na področju slovenskega gradbeništva, tako pri projektih in financiranju kot pri nastavljanju kadrov.  

Nadzornemu svetu DRI kritiki očitajo ne-nadziranje in podrejenost vodstvu DRI. Njegova sestava je vsekakor zanimiva: od šestih članov je kar pet zaposlenih ali na infrastrukturnem ministrstvu, njegovi Direkciji za infrastrukturo ali v sami DRI, samo en član prihaja od zunaj – z Ministrstva za finance. Predsednik Nadzornega sveta Damir Topolko je tudi direktor Direkcije za infrastrukturo (DRSI). Topolko je poleti 2016 izkazal veliko naklonjenost predsedniku uprave GH Holdinga Blažu Miklavčiču, z njim je namreč podpisal 25 milijonov evrov vreden aneks k pogodbi za projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema GSM-R. Svoje vezi z Miklavčičem in nekdanjim direktorjem DRSI Andrejem Godcem pa je očitno utrjeval še mesec dni kasneje, na prijateljskem kosilu. Na DRSI pa je najti še dve pomembni imeni, obe v sektorju za železnice. Prvi je Miran Anderlič, javnosti znan po 99-letnem najemu stare železniške postaje v Soteski pri Bledu, ki jo je dobil kar brez javnega razpisa in jo nato obnovil v vikend, drugi pa je Dejan Jurkovič. Na pristojnem Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, spada področje železnic pod okrilje Direktorata za kopenski promet, ki ga vodi Darja Kocjan, širši javnosti še najbolj znana kot nekdanja direktorica komerciale v podjetju Svea, Zagorje, ki je šlo v stečaj. Omeniti velja še državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, Jureta Lebna, ki je po aferi z neupravičenim prisvajanjem magistrskega naziva moral zapustiti mesto državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu, decembra 2016 pa je infrastrukturnem ministrstvu nasledil Klemna Grebenška.

Med ključnimi ljudmi omenjenih institucij obstajajo poslovno–prijateljske povezave, ki sežejo tudi do kabineta predsednika vlade. Generalni direktor DRI Jurij Kač in svetovalec predsednika vlade Aleksandar Kešeljević sta povezana prek Zavoda 14, ki sicer redno sodeluje s stranko SMC. Kač je bil tudi avtor infrastrukturnega programa stranke SMC. Kešeljevič in Kač sta po navedbah naših virov dobra prijatelja infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča. Omenjena trojica pa menda vpliva tudi na predsednika uprave DARS-a, Tomaža Vidica.  Svetovalec vodstva DRI je od lanskega leta Klemen Grebenšek, nekoč pomemben kader Ivana Zidarja in je torej še danes pomembna povezava z ostankom nekdanjega gradbenega lobija; bil je tudi direktor podjetja Delfi, preko katerega so menedžerji privatizirali takratni SCT. Drugi član poslovodstva DRI, Tadej Veber, pa je to mesto zasedel v času SDS-ovega ministra Zvonka Černača.

Podjetje 2TDK – okrog katerega se bije boj med vlado in civilno pobudo s kar dvema predlogoma zakonov – bi po zamisli Cerarjeve vlade postalo koncesionar pri izgradnji drugega tira, za zdaj pa opravlja le vlogo notranjega svetovalca države. 2TDK ima dva zaposlena: Metoda Dragonjo, ki ga je z mesta državnega sekretarja odnesel upor v Luki Koper zaradi njegovih napačnih prikazovanj podatkov, in Žarka Sajiča, ki je direktor podjetja 2TDK, a je širši javnosti skoraj povsem neznan. Pred tem je bil podsekretar na finančnem ministrstvu, zaposlen pa tudi  na AUKN in SOD-u.

Poseben status pa ima, poleg DRI, tudi podjetje SŽ – Železniško gradbeno podjetje (SŽ–ŽGP), katerega večinski delničar so Slovenske Železnice (SŽ) pod vodstvom Dušana Mesa. SŽ–ŽGP dobiva milijonske posle neposredno, brez javnih razpisov, za direktorja pa je Cerarjeva vlada avgusta lani postavila Antona Žagarja, nekdaj direktorja DARS-a, ki pa je bil odpuščen zaradi oškodovanja premoženja. Pod okrilje SŽ pa sodi tudi Prometni institut Ljubljana (PI), ki se med drugim ukvarja tudi z izdelavo predinvesticijskih in investicijskih programov. PI je do sedaj za projekt drugi tir izdelal 11 strokovnih podlag za skupaj slabih 563.000 evrov. Med njimi je tudi predinvesticijska zasnova iz leta 2001 in dva investicijska programa za izvedbo prve faze pripravljalnih del. Inštitut že dolga leta vodi Peter Verlič, ki je obenem tudi župan Grosupljega.

Pod mrežo, ločeni s prekinjeno črto, pa so še možni izvajalci gradbenih del pri projektu drugi tir. Velika slovenska gradbena podjetja tako čakajo tudi na svoj kos pogače in svoje mesto v zgornji mreži. Povezave z njimi pa je mogoče zaznati že zdaj.