Omrežje

Projekt TEŠ 6

Okoli najdražjega projekta v samostojni Sloveniji, izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, je bilo spleteno tesno povezano omrežje na več ravneh, v njegovem središču pa ključni igralec investicije — Uroš Rotnik. To omrežje je bilo organizirano na treh stebrih — poslovni sodelavci, krog prijateljev in družinskih članov ter politika na lokalnem in državnem nivoju.

Prvi steber je slonel na tesnih poslovnih povezavah znotraj podjetja TEŠ in povezanimi podjetji. Te domevno koruptivne povezave so razkrite v kazenski ovadbi, kjer najdemo poleg Rotnika, njegovo desno roko Bojana Brešarja in Jožeta Lenarta, oba zaposlena v TEŠ-u, ter zaposlene v podjetju CEE — Jožefa Dermola, Mirana Lebana in Darka Weissa. To podjetje je pripravljalo domnevno sporno razpisno dokumentacijo za TEŠ 6. Pomembno vlogo pri investiciji, kot ugotavlja policija, je imelo tesno poznanstvo med ovadenima Rotnikom in lobistom Petrom Kotarjem. Slednjega policija sumi posredovanja podkupnin od Alstoma do Rotnika. Znotraj TEŠ-a pa je Rotniku oziroma njegovemu direktorskemu stolčku hrbet ščitil Branko Sevčnikar, vodja TEŠ-evega sindikata. Seveda pa je bilo pomembno zaledje investicije v Premogovniku Velenje, kjer je Milan Medved poskrbel, da je bila nerealno nizka cena premoga sprejeta. Sicer kasneje nerealizirana. Pravno podporo je Rotniku priskrbela odvetnica Anita Dolinšek, danes Napotnik. Ta je bila pri projektu aktivna tudi znotraj TEŠ-a, saj je bila imenovana kot članica pogajalske skupine pri zloglasni pogodbi med TEŠ-em in Alstomom. Danes je še naprej odvetnica, saj ji pred leti imenovanje za višjo sodnico v Celju ni uspelo.

Poslovni odnosi pa so se razvili tudi v privatne, kar je mogoče sklepati iz dejstva, da so določeni akterji postali sosedje na hrvaškem otoku Krk in v Moravskih Toplicah. Na otoku Krk Rotniku v vasi Vantačići v apartmajski hiši družbo dela več znanih obrazov iz zgodbe TEŠ 6 — lobist Peter Kotar oz. njegova hči Barbara Kotar, do januarja letos pa je imela tukaj apartma Darja Medved, ki ji ga je daroval mož Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje. Darja Medved pa je skupaj z zetom tudi lastnica ene hiše na Krku, nedaleč stran od omenjene apartmajske hiše, kjer najdemo Rotnika.

V Moravskih toplicah pa so sosedje Uroš Rotnik, njegova desna roka Bojan Brešar, nekdanji nadzornik in direktor TEŠ-a Franc Rosec in Stanislav Sovič, podjetnik, ki je služil več milijonov na račun poslov s TEŠ-em. Lastnik enega izmed apartmajev je tudi TEŠ-ev sindikat. Do pred treh let pa je bil tukaj lastnik Niko Medved, sin Milana Medveda.

Pomembne niso bile samo prijateljske vezi, ampak tudi družinske. Karmen Rotnik, žena Uroša Rotnika je še danes zaposlena pri lastniku TEŠ-a — Holdingu slovenske elektrarne. Darja Medved, žena nekdanjega direktorja velenjskega premogovnika Milana Medveda, je bila zaposlena v obeh občinah Šaleške doline. V Velenju, v času župana Srečka Meha, je bila odgovorna za finance, v Šoštanju pa je bila direktorica občinske uprave. V občini Velenje pa je bila svoj čas direktorica občinske uprave Andreja Katič, danes ministrica za pravosodje. Rotniku in projektu sta lokalno podporo nudila predvsem župana velenjske občine in poslanca Socialnih demokratov — nekdanji župan Srečko Meh in ponovno izvoljeni Bojan Kontič. Kontič je podporo Rotniku zagotavljal tudi, ko slednji ni več sedel na čelu TEŠ-a. Kmalu po zamenjavi z mesta direktorja je namreč Rotnika postavil za direktorja Komunalnega podjetja Velenje.

Poleg že omenjene vloge stranke SD, pa v omrežju TEŠ-a najdemo tudi člane stranke SDS. Nekdanji že pokojni direktor HSE-ja Jože Zagožen je bil sopodpisnik pogodbe z Alstomom v Parizu. Dalje najdemo Franca Rosca, sedanjega poslanca SDS in nekdanjega začasnega direktorja ter nadzornika TEŠ-a, ki je poskušal zagotoviti vrnitev Rotnika na direktorsko mesto preko sodne poti, a neuspešno. Kot direktor TEŠ-a pa je z neplačilom sodne takse poskrbel za umik kar milijon in pol evrov vredne tožbe zaradi preplačane gradnje upravne stavbe. In to proti Rotniku in sebi.

Pomembna pa je bila podpora državnega vrha. Nekdanja akterja projekta šesti blok — Rotnik in Medved — je vlada nastavila za nadzornika v državnih podjetij. Rotnika je Pahorjeva vlada nastavila za prvega nadzornika tedanjega SOD-a, Milana Medveda pa za prvega nadzornika DARS-a. Imenovan je bil v času tedanjega finančnega ministra Franca Križaniča. Križaniču pa zgodba o TEŠ-u 6 ni tuja. Sam je bil namreč nadzornik HSE-ja, za TEŠ in Premogovnik Velenje pa je izdeloval različne študije. Poleg tega ga je ravno TEŠ imenoval v komisijo za oceno investicijskega programa šestega bloka. Pomembna pa je tudi vloga tedanjega Zaresovega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je s funkcije ministra odstopil kmalu po plačilu prvega obroka Alstomu, s čimer je bil projekt rešen nevarnosti pred zaustavitvijo.

Omrežje okoli investicije TEŠ 6 je imelo svoje lovke na privatni, poslovni, lokalni in državni ravni. Takšno omrežje je koristilo Rotniku pri vodenju projekta, posamezni členi omrežja pa so bili za svoj prispevek nagrajeni tako ali drugače.

Poleg omrežja, izoblikovanega okrog TEŠ 6, je bilo v TEŠ-u prisotno tudi močno lokalno omrežje podjetij. To, recimo mu kar omrežje šaleških prijateljev, je od TEŠ-a prejemalo milijonska plačila, med njimi nekatera tudi neupravičena. Tako je Rotnik, kot izhaja iz kazenske ovadbe, kot takratni direktor TEŠ-a povzročil premoženjsko škodo družbi za več milijonov evrov.

 

DELA NA DEPONIJI

Tak primer srečamo pri treh lokalnih podjetjih, ki so v času direktorja Uroša Rotnika služili tudi na račun neupravičenih plačil iz TEŠ-a. To so podjetja VAS, Andrejc in Lima, ki so, kot beremo v kazenski ovadbi zoper Rotnika, skupno pridobila okrog 800 tisoč evrov premoženjske koristi.

To je potekalo tako, da je Rotnik šoštanjskemu podjetju VAS, takrat v lasti treh lokalnih poslovnežev Branka Vrtačnika, Miroslava Andrejca in Stanislava Soviča, omogočil neupravičeno povišanje cen za dela na deponiji. Enako je omogočil tudi neupravičeno plačilo dodatnih del na deponiji, del na žerjavu in količin narinjenega premoga, čeprav so bila ta dela vključena že v osnovno ceno pogodbe. Podjetju Andrejc, v lasti Miroslava Andrejca, TEŠ ni zaračunaval najemnine za uporabo njihovega zemljišča, na katerem je imela družba Andrejc postavljene montažne objekte, in tudi ne letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Podjetju Lima samostojne podjetnice Marije Lihteneker pa je Rotnik neupravičeno priznal plačila dežurstva in tudi preplačal izvedbo odstranitve azbestnih plošč na hladilnem stolpu blokov 2 in 3, saj je Lima ta dela zaračunala dvakrat.

 

NAKUP RAČUNALNIŠKE OPREME

Kar za 2,2 milijona evrov pa je TEŠ preplačal računalniško opremo, vsaj tako izhaja iz kazenske ovadbe. In sicer za dva računalniška centra, enega v Premogovniku Velenje in drugega v TEŠ-u. Za vsakega so opremo nakupili ločeno, v obeh primerih pa je šlo za podoben sistem – dobava je potekala preko verige podjetij, ki so zidale ceno v dvakratnik nabavne cene. Vmesni dobiček je ostal v tej verigi ali pa so ga preko slamnatega podjetja nakazali v tujino in tudi na slovensko slamnato podjetje.

ODLOČBA FURS, februar 2012
TEŠ je kot končni naročnik ravnal negospodarno in neekonomično in opustil vso skrb dobrega gospodarja [...] Z navideznimi posli je TEŠ omogočil finančna sredstva oz. dobiček od prodaje družbam v verigi, ki pa za ustvarjeni dobiček niso naredile nobene dodane vrednosti.
Svg Vector Icons : http://www.onlinewebfonts.com/icon

Če si ogledamo nabavo računalniške opreme zgolj v enem primeru, lahko vidimo, da je bilo za dobavitelja izbrano podjetje Trendnet v solastništvu Mirjam in Bojana Oremuža. Njuno podjetje je dobavilo računalniško opremo proizvajalca Hewlett Packard (HP), ta pa je TEŠ stala 1.686.256 evrov namesto 753.718 evrov, ugotavlja FURS. Pot je šla takole: Podjetje Hewlett Packard v Sloveniji je prodal opremo podjetju DISS, ta naprej podjetju Stroka Produkt, ta spet naprej podjetju Nek-link, ki je bilo slamnato podjetje, in od tega je opremo odkupil Trendnet, ki jo je nato prodal TEŠ-u. Cena opreme pa je od začetka verige do TEŠ-a narasla za 978.120,40 evrov.

Da so bili izvedeni posli zgolj fiktivni, dodatno kaže tudi dejstvo, da je ves ta čas, ko so podjetja podpisovala pogodbe, izdajala in plačevala račune – oprema stala. In to ne pri TEŠ-u ali Trendnetu kot izbranemu dobavitelju, pač pa pri drugemu podjetju v verigi, pri podjetju DISS. Še preden je ta fizično prejel vso opremo, je pristojni delavec TEŠ-a, Stane Tepej, podpisal prevzemni zapisnik in dobavnico, ki je lažno izkazovala, da je oprema fizično že v TEŠ-u. Ta pa je dejansko prispela v njihove prostore šele dva meseca in pol kasneje.

Ključno podjetje v omenjeni verigi je bilo slamnato podjetje Nek-link, bilo je zgolj poštni nabiralnik, njegov uradni lastnik pa Primož Homar, po poklicu kuhar. Lastnik je postal, kot izhaja iz dokumentov, v zameno za plačilo 200 evrov. Prav pri podjetju Nek-link je vrednost opreme najbolj poskočila in to za 810.677 evrov. Enak znesek, nekaj čez 800 tisoč evrov, pa je Nek-link takoj po prejemu prenakazal na štiri tuja in eno domače podjetje.

Policija je ta primer nabave računalniške opreme preiskovala na podlagi kazenske ovadbe, ki so jo februarja 2012 podali iz TEŠ-a, takrat pod vodstvom Simona Tota. Maja 2017 je policija podala poročilo na Specializirano državno tožilstvo (SDT). SDT je nato zahteval dopolnitev, tako da je zadeva danes še v fazi dopolnjevanja te zahteve.

 

TRGOVINA OSMICA

In nenazadnje je zanimivo še eno izmed milijonskih plačil, ki je bilo s TEŠ-evim denarjem plačano lokalnima prodajalcema Francu in Anici Jazbec. Neposredno v bližini šestega bloka TEŠ namreč stoji stavba, v kateri imata Franc Jazbec kot lastnik in Anica Jazbec kot zastopnica manjšo trgovino Osmica.

TEŠ je leta 2009 od njiju odkupil to stavbo in druge nepremičnine za 666.982 evrov. Pomenljivo pa je, da sta poleg visoke cene njunih nepremičnin prejela še več kot enkrat toliko odškodnine – 714.418 evrov za stroške preselitve, povračila vlaganj in najemnino. Toda, kljub tolikšni odškodnini stavba tam še vedno stoji, v njej trgovina Osmica deluje dalje, za prostore trgovine pa plačujeta 1 evro letne najemnine.