Kanile

Projekt zdravstvo | Nazaj

Kanile so medicinski material za enkratno uporabo. Uporabljajo se za vzpostavitev odprtega venskega sistema. Delijo se na enovhodne in dvovhodne. Obe vrsti se delita na standardne in varnostne kanile. Država (Ministrstvo za javno upravo) je letos prvič organizirala centralni javni razpis; pričakovati je torej mogoče, da bodo bolnišnice v prihodnjem letu nabavljale kanile po nižjih cenah.

PRIMERJAVA CEN

V primerjavo smo vključili venozne kanile, ki spadajo med standardne in so jih v letu 2015 nakupili največ. Pri izbori izdelkov nas je vodila tudi klasifikacija kanil v skupnem javnem naročilu, zato smo v analizo zajeli kanile G18, G20 in G22, pri čemer smo jih delili na standardne in varnostne.

 

STANDARDNE KANILE

KANILA G18 DVOVHODNA

Najvišja cena: OB Kranj 0,93 €; proizvajalec Braun; dobavitelj Sanolabor.

Najnižja cena: SB Nova Gorica 0,28 €; proizvajalec TIK; dobavitelj Gopharm.

Če bi OB Kranj plačal kanilo po ceni, ki jo je plačala SB Nova Gorica, bi pri eni kanili privarčeval 65 centov, kar pomeni, da bi OB Kranj lahko nabavil trikrat več kanil. To bi bila lahko posledica različne količine nabavljenih kanil – BGP Kranj je namreč nabavil 2990 tovrstnih kanil, SB Nova Gorica pa 7100.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 10.522,03 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno kanilo, so skupaj plačale 38.202,77 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni, torej po ceni SB Nova Gorica, bi prihranile 10.522,03 € oziroma 28 % glede na vsoto, ki so jo v resnici plačale.

 

ISTA KOLIČINA – RAZLIČNE CENE

Tudi pri kanilah, kot pri številnih drugih pripomočkih, primerjave kažejo, da marsikatera bolnišnica z višjimi količinami izdelkov plačuje višje cene od kakšne druge bolnišnice z bistveno nižjo količino nabavljenih izdelkov. To kaže spodnja primerjava.

SB Trbovlje in SB Slovenj Gradec sta nakupila skoraj enako količino tovrstne kanile, po različni ceni. Obe sta nabavili od proizvajalca Becton Dickinson, dobavljal pa jima je Medias International. Zanimivo je, da je SB Trbovlje za večjo količino kupila po dražji ceni.

 

KANILA G20 DVOVHODNA

Najvišja cena: BGP Kranj 0,93 €; proizvajalec Braun; dobavitelj Sanolabor.

Najnižja cena: SB Nova Gorica 0,28 €; proizvajalec TIK; dobavitelj Gopharm.

Če bi BGP Kranj plačala kanilo po ceni, ki jo je plačala SB Nova Gorica, bi pri eni kanili privarčevala 65 centov. To bi bila lahko posledica različne količine nabavljenih kanil – BGP Kranj je namreč nabavil 1350 tovrstnih kanil, SB Nova Gorica pa 19.500.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic : 19.171,91 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno kanilo, so skupaj potrošile 82.967,83 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni – po ceni UKC Maribor, bi prihranile 19.171,91 € oziroma 23 %.

Bolnišnice (SB Izola, UKC Maribor, SB Celje), ki so količinsko nabavile več kanil kot bolnišnica z najnižjo ceno, bi lahko skupaj privarčevale 9.395,50 €.

 

KANILA G22 DVOVHODNA

Najvišja cena: BGP Kranj 0,93 €; proizvajalec Braun; dobavitelj Sanolabor.

Najnižja cena: SB Nova Gorica 0,28 €; proizvajalec TIK; dobavitelj Gopharm.

Če bi BGP Kranj plačala kanilo po ceni, ki jo je plačala SB Nova Gorica, bi pri eni kanili privarčevala 65 centov. To bi bila lahko posledica različne količine nabavljenih kanil – BGP Kranj je namreč nabavil le 6 tovrstnih kanil, SB Nova Gorica pa 14.000.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 8.221,09 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno kanilo, so skupaj potrošile 43.260,18 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni – po ceni SB Nova Gorica, bi prihranile 8.221,09 € oziroma 19 %.

Bolnišnice (SB Murska Sobota, UKC Maribor, SB Celje), ki so količinsko nabavile več kanil kot bolnišnica z najnižjo ceno, bi lahko skupaj privarčevale 4.259,94 €.

 

VARNOSTNE KANILE

KANILA G18 DVOVHODNA VARNOSTNA

Najvišja cena: SB SEŽANA 1,33 €; proizvajalec Becton Dickinson; dobavitelj Medias International.

Najnižja cena: UKC MB 0,63 €; proizvajalec Becton Dickinson; dobavitelj Medias International.

Če bi B Sežana plačala kanilo po ceni, ki jo je plačal UKC Maribor, bi pri eni kanili privarčevala 70 centov. To bi bila lahko posledica različne količine nabavljenih kanil – B Sežana je namreč nabavila 150 tovrstnih kanil, UKC Maribor pa 3300.

 

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 18.088,08 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno kanilo, so skupaj plačale 92.911,48 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni – po ceni UKC Maribor, bi prihranile 18.088,08 € oziroma 19 %.

Bolnišnici (SB Jesenice in UKC Ljubljana), sta edini bolnišnici, ki sta količinsko nabavili več kanil kot bolnišnica z najnižjo ceno, bi lahko skupaj privarčevali 15.234,92 €.

SB Celje in SB Sežana edini bolnišnici, ki sta za tovrstno kanilo plačali več kot en evro. Zanimivo pa je, da so v Celju nakupili skoraj enako količino kanil kot Maribor, vendar po dražji ceni.

 

KANILA G20 DVODVHODNA VARNOSTNA

Najvišja cena: SB Celje 1,14 €; proizvajalec Braun, dobavitelj Medis.

Najnižja cena: UPK Ljubljana 0,61 €; proizvajalec Terumo, dobavitelj Venofarmacija.

Če bi SB Celje plačala kanilo po ceni, ki jo je plačala UPK Ljubljana, bi pri eni kanili privarčevala 53 centov. SB Celje je v letu 2015 nabavila 10.300 tovrstnih kanil in za njih odštela 11.752,68 €. To je 5.469,68 € več kot bi lahko plačali, če bi jih nabavili po ceni, po kateri je enake kanile plačala UPK Ljubljana.

 

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 31.203,43 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno kanilo, so skupaj plačale 130.611,37 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni – po ceni UPK Ljubljana, bi prihranile 31.203,43 € oziroma 24 %.

 

KANILA G22 DVOVHODNA VARNOSTNA

Najvišja cena: SB Celje 1,14 €; proizvajalec Braun, dobavitelj Medis.

Najnižja cena: UPK Ljubljana 0,62 €; proizvajalec Terumo, dobavitelj Venofarmacija.

Če bi SB Celje plačala kanilo po ceni, ki jo je plačala UPK Ljubljana, bi pri eni kanili privarčevala 53 centov. Količinsko pa je SB Celje nabavil skoraj 3 krat več kot UPK Ljubljana. Torej je v tem primeru psihiatrična bolnišnica kupila manj po nižji ceni.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 18.966,02 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno kanilo, so skupaj potrošile 89.452,69 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni – po ceni UPK Ljubljana, bi prihranile 18.966,02 € oziroma 21 %.

Bolnišnice, ki so količinsko nabavile več kanil kot bolnišnica z najnižjo ceno, bi lahko skupaj privarčevale 18.878,78 €.

 

IZJEMA: DVE BOLNIŠNICI NAKUPUJETA NADSTANDARD

Samo SB Izola in UKC Maribor sta kupili kanilo, ki predstavlja nadstandard in je neprimerljivo dražja od ostalih varnostnih G22 kanil. Tovrstne kanile dobavlja Medias International od proizvajalca Becton Dickinson.

 

SKUPNI POTENCIALNI PRIHRANEK VSEH BOLNIŠNIC

Koliko bi bolnišnice prihranile, če bi pri šestih obravnavanih kanilah plačevale po najnižjih cenah?

 

DOBAVITELJI

Večini bolnišnic dobavljajo Medis, Medias International in Sanolabor. Pri standardnih iglah je izjema SB Nova Gorica, ki edina kanile dobavlja od Gopharma. Pri varnostnih kanilah večini bolnišnic dobavljata dva dobavitelja, ki dobavljata vsak od drugega proizvajalca. Medias International dobavlja od Becton Dickinson, Medis pa od Brauna. Izjema je UPK Ljubljana, ki vse varnostne kanile dobavlja od Venofarmacije. B Postojna pa je zgolj pri eni varnostni kanile nabavila od Sanolaborja.

 

Spodnja tabela kaže prejemke, ki jih beleži Supervizor, treh pomembnih dobaviteljev kanil in ne veljajo samo za plačila kanil.

 

 

MEDIS

Farmacevtsko družbo Medis je leta 1989 ustanovil Tone Strnad, od takrat do danes je tudi direktor podjetja, do leta 2007 pa je bil tudi edini lastnik. Leta 2007 je Strnad Medis pripojil skupini svoje družbe Medis Intago, ki je od takrat tudi lastnik Medisa. Medis ima pod svojim okriljem servisno podjetje 1. Servis, saj je njegov večinski lastnik. 1. Servis, katerega prokurista sta Strnad in Slavko Pušavec, večinoma posluje z javnimi bolnišnicami, od svoje ustanovitve je prejel že dobrih 2,5 milijona evrov javnih sredstev. Druga podjetja, v katerih je lastniško udeležen Medis oziroma Strnad, pa se večinoma ukvarjajo z razvojno dejavnostjo na področju biokemije, kemije itd. Medis je veliko podjetje z okoli 250-imi zaposlenimi. Pred ustanovitvijo Medisa je bil Tone Strnad zaposlen kot pomočnik direktorja za izvoz v Leku.

Od leta 2003 je Medis dobil slabih 211 milijonov evrov javnih sredstev, le v letu 2015 pa je ta znesek znašal dobrih 25,2 milijona, od tega je od javnih bolnišnic prejel dobrih 16,3 milijone evrov.

 

SANOLABOR

Sanolabor spada med največje veledrogeriste – dobavitelje zdravil in medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Že vrsto let ga vodi Marko Bokal, ki je sčasoma postal tudi največji delničar družbe. Med delničarji najdemo še Andreja Močana, ki je obenem lastnik dobaviteljskega podjetja Meditrade, bil pa je tudi solastnik Medilaba, radiološkega in diagnostičnega centra , katerega solastnika sta bila od 2005 do 2015 Damijan in Jure Janković, prek njunega podjetja Electa.

Direktor Sanolaborja Marko Bokal je bil v preteklosti mestni svetnik v MOL na listi Zorana Jankovića, še vedno je član Skupščine ZZZS. Sanolabor skupina ima tudi več podjetij v tujini: Sanol v Beogradu in Sanol H v Zagrebu ter BVS Commerce System v Beogradu. To podjetje pa si z Marjanom Dermastijo deli lastništvo podjetja Extra Lux, znanega iz afere dobavljanja pisarniškega materiala za MJU v 2010.

Sanolabor je od leta 2003 prejel za dobrih 433,9 milijonov javnih sredstev, v letu 2015 pa dobrih 40 milijonov.

 

VENOFARMACIJA

Venofarmacija je majhno dobaviteljsko podjetje iz Celja, ki sta ga leta 2012 ustanovila Anita Sluga in Aleksander Strajnič, vendar ima slednji v podjetju samo 1 % lastništva. Direktorica podjetja je od leta 2014 Anita Sluga, pred tem je opravljala vlogo prokuristke, na mestu direktorja pa je bil Strajnič.

Podjetje je v dobrih štirih letih delovanja prejelo dobrih 446.000 evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 pa dobrih 160.000 evrov.

 

MEDIAS INTERNATIONAL

Ljubljansko podjetje Medias International spada med tiste dobavitelje slovenskim bolnišnicam, ki so jim te v zadnjem desetletju plačale največ milijonov evrov. Podjetje le leta 1992 ustanovila Diana Dimnik, ki je nato leta 1995 izstopila iz lastništva, je pa vanj vstopilo ciprsko podjetje Promed Holding Ltd., ki je takoj naslednjega leta svoj delež prodalo Dragi Potočnik in Romani Maroša Kršmanc. Slednja je še istega leta izstopila iz lastništva, tako je edina lastnica ostala Draga Potočnik, ki je v 2012 svoj delež prodala Finforti Holdingu, ki ga obvladuje prav Diana Dimnik. Direktorica Medias International je bila vse od ustanovitve do lani, ko jo je nasledila Seneva Lovšin, ki pa je do takrat načelovala drugemu dobaviteljskemu podjetju Promed, ki je bil do lani še v lasti Diane Dimnik. Podjetje Medias International spada v skupino Finforti Holdinga, katerega lastnica je Diana Dimnik, sicer hči znanega lobista Boža Dimnika.

Medias International je od leta 2003 prejel slabih 118,6 milijonov evrov javnega denarja, v letu 2015 dobrih 12,8 milijonov evrov, od tega skoraj polovico od UKC Ljubljana in Onkološkega Inštituta Ljubljana.

 

GOPHARM

Lastnik Gopharma je Farmadent, katerega lastnik so Lekarne Maribor. Podjetje je sedaj torej javno podjetje, saj je Javni zavod Lekarne Maribor v lastni Mestne občine Maribor in nekaj ostalih okoliških občin. Od ustanovitve leta 1993 pa do prodaje v 2009 so lastniki bili lekarnarji iz Nove Gorice in okoliških občin. Med njimi je bila tudi Tadeja Štefančič, ki je tudi sedanja direktorica Gopharma in Farmadenta, predvsem pa je znana kot hči bivše lekarnarice v SB Nova Gorica Metke Štefančič in kot sestra zdajšnje vodje lekarne v šempetrski bolnišnici Jane Štefančič.

To da je Gopharm v lasti Farmadenta, ga nemudoma poveže s kopico podjetji, s katerimi je povezan Farmadent. Farmadent ima v lasti 20 % podjetja Nensi, ostali lastniki tega podjetja pa so še Salus Ljubljana in Kemofarmacija, ki ima v lastni še dobaviteljsko podjetje Vitapharm. Gopharm je bilo eno izmed štirih podjetji, ki jih je Agencija za varstvo konkurence osumila usklajenega delovanja pri določanju cen zdravil, ki so jih prodajali lekarniškim zavodom. Salus in Kemofarmacijo je vrhovno sodišče lani res spoznalo za krive, medtem ko je v postopku odločanja za Gopharm in Farmadent upravnemu sodišču naložilo ponovitev postopka.

Gopharm je od leta 2003 prejel slabih 170,8 milijonov evrov javnega denarja, lansko leto pa slabih 19,1 milijona evrov, samo od slovenskih javnih bolnišnic pa slabih 6,5 milijonov evrov.