Katetri

Projekt zdravstvo | Nazaj

Kateter je cevast pripomoček za dovajanje ali odvajanje tekočin v organizmu in za diagnostične namene. Katetrov je več vrst, pač glede na namen uporabe: arterijski, infuzijski, venski, urinski itn.

PRIMERJAVA CEN

Za primerjavo cen smo vzeli štiri vrste katetrov, ki se najpogosteje uporabljajo: urinski kateter s temperaturnim senzorjem, aspiracijski kateter z regulatorjem, dvolumni centralno-venski kateter ter trolumni centralno-venski kateter.

 

URINSKI KATETER S TEMPERATURNIM SENZORJEM

Najnižjo ceno tovrstnega katetra je v letu 2015 imela SB Ptuj – in sicer 0,74 €, najvišjo pa Klinika Golnik – in sicer 2,92 €; razlika je torej več kot 2 €. Vendar so na Kliniki Golnik v letu 2015 kupili samo 75 urinskih katetrov s temperaturnim senzorjem, zato smo raje primerjali cene med SB Ptuj in UKC Ljubljana.

Cena: UKC Ljubljana – 1,38 €; proizvajalec: Rausc; dobavitelj: Thomy F.E.

Cena: SB Ptuj – 0,74 €; proizvajalec: n.p.; dobavitelj: Mark Medical

Če bi torej UKC Ljubljana tovrstni kateter plačal po ceni, ki jo je plačala SB Ptuj, bi pri enem prihranil 64 centov. Ker je UKC Ljubljana nabavil 5.600 tovrstnih katetrov, je dobavitelju Thomy F.E. plačal 3.616,82 € oz. 87 % več, kot bi v primeru, če bi nabavil katetre po ceni, ki jo je plačala SB Ptuj.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: več kot 8.000 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstni kateter, so skupaj plačale 21.644,84 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni, torej po ceni SB Ptuj, bi prihranile 8.680,47 € oziroma 40 %.

 

ASPIRACIJSKI KATETER Z REGULATORJEM

Najnižjo ceno so, kot je razvidno v začetni tabeli, plačali v SB Slovenj Gradec – in sicer 0,12 €; najvišjo pa v SB Nova Gorica – in sicer 1,68 €, razlika torej znaša 1,5 evra za en kateter. Vendar so v Novi Gorici kupili precej manjšo količino - samo 80 aspiracijskih katetrov z regulatorjem, zato smo primerjali cene med Slovenj Gradcem in Sežano, ki imata primerljivejše količine.

Cena: B Sežana – 0,28 €; proizvajalec: Tik; dobavitelj: Sanolabor

Cena: SB Slovenj Gradec – 0,12 €; proizvajalec: Tik; dobavitelj: Sanolabor

Če bi B Sežana tovrstni kateter plačala po ceni, ki jo je plačala SB Slovenj Gradec, bi pri enem katetru prihranila 16 centov. V Sežani so nabavili 3.180 tovrstnih katetrov – in zanje plačali 509,14 € oz. 133 % več, kot bi v primeru, če bi jih nabavili po cenah, po katerih je katetre plačala SB Slovenj Gradec.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: več kot 2.500 €.

Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrsten kateter, so skupaj porabile 31.347,24 €. Če bi vse plačale po ceni, ki jo je plačala SB Slovenj Gradec, bi prihranile 2.500,51 € oziroma 8 %.

 

DVOLUMNI CENTRALNO VENSKI KATETER

Najnižjo ceno so za tovrstni kateter plačali v SB Nova Gorica – 21,38 €, najvišjo pa v SB Murska Sobota – 84,13 €, razlika je torej 62,75 evrov. Vendar so v Novi Gorici kupili samo 10 dvolumnih centralno-venskih katetrov, zato smo primerjali cene SB Nova Gorica in UKC Maribor.

Cena: UKC Maribor – 54,50 €; proizvajalec: Teleflex Medical; dobavitelj: Thomy F.E.

SB Nova Gorica – 21,38 €; proizvajalec: B. Braun; dobavitelj: Medis

Če bi UKC Maribor tovrstni kateter plačal po ceni, ki jo je plačala SB Nova Gorica, bi pri enem katetru prihranil 33,12 €. Tako je UKC Maribor za celotno nabavljeno količino - 350 katetrov - plačal 11.591,54 € oz. 155 % več, kot bi v primeru, če bi jih nabavil po ceni, po kateri je katetre plačala SB Nova Gorica.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: več kot 18.000 evrov.

Skupno plačilo bolnišnic, ki so kupile tovrsten kateter, je 35.517,95 €. Če bi vse bolnišnice plačevale po ceni, ki jo je plačala SB Nova Gorica, bi prihranile 18.454,75 € oziroma 52 %.

 

TROLUMNI CENTRALNO VENSKI KATETER

Najvišja: UKC Maribor – 62,57 €; proizvajalec: Teleflex Medical; dobavitelj: Thomy F. E.

Najnižja cena: SB Nova Gorica – 19,83 €; proizvajalec B. Braun ; dobavitelj: Medis

Če bi UKC Maribor trolumni centralno-venski kateter plačal po ceni, ki jo je plačala SB Nova Gorica, bi pri enem katetru prihranil 42,74 €. Če upoštevamo celotno letno količino nabavljenih katetrov, teh pa je bilo 1.440 – dobimo podatek, da je:

UKC Maribor plačal tovrstne katetre 61.547,34 € oz. 216 % več kot bi v primeru, če bi jih nabavil po ceni, po kateri je katetre plačala SB Nova Gorica.

Potencialni prihranek vseh bolnišnic: skoraj 100.000 €.

Če pa vključimo še celotno letno nakupljeno količino v vseh ostalih bolnišnicah, pa potencialni prihranek še naraste. Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrsten kateter, so skupaj porabile 158.012,10 evrov. Če bi vse bolnišnice plačevale po novogoriški ceni, bi prihranile 95.784,86 € oziroma 61 %.

 

SKUPNI POTENCIALNI PRIHRANEK VSEH BOLNIŠNIC

Če na koncu seštejemo vsa preplačila slovenskih bolnišnic, lahko ugotovimo, da bi lahko v letu 2015 samo v štirih obravnavanih skupinah katetrov slovenske bolnišnice skupaj prihranile 125.380,59 €.

 

DOBAVITELJI

Na trgu ni dobavitelja, ki bi slovenskim bolnišnicam v obravnavanem letu 2015 dobavljal vse vrste analiziranih katetrov.

Izstopa pa podjetje Thomy F.E., ki dobavlja daleč največje količine vseh vrst katetrov, razen aspiracijskih z regulatorjem in je zato dominanten kot dobavitelj katetrov bolnišnicam.

Sanolabor dobavlja samo aspiracijske katetre z regulatorjem in je pri teh dominanten, saj AMS Mending, Kemofarmacija in Tik dobavljajo samo drobec Sanolaborjeve količine.

Mark Medical, Medis in Interpart dosegajo manjše deleže dobave pri posameznih vrstah katetrov.

Spodnja tabela kaže najpomembnejšega dobavitelja katetrov, ki smo jih analizirali.Podatki vključujejo celotne prejemke , ne samo plačila za analizirane katetre.

 

 

THOMY F.E.

Podjetje Thomy F.E. sta leta 1992 ustanovila Matjaž in Vinko Moder, štiri leta kasneje pa sta ga prodala Mojci Goričan. Nekaj let je bil med lastniki tudi Tomislav Jukić in njegov Kap Invest, zadnjih pet let je lastnica in direktorica Mojca Goričan. Njeno premoženje so Finance lani ocenile na 14,5 milijonov evrov, leta 2011 je Goričanova zasedla 48. mesto na lestvici slovenskih milijonarjev. Pred dvema letoma je ime Thomy F.E. odmevalo po medijih zaradi zasebne korespondence med uslužbenko in članom razpisne komisije na UKC LJ, Zoranom Miloševićem. Thomy F.E. je posel za dobavo nevroradiološkega materiala pozneje dobil, čeprav je bilo razkrito, da je dobavitelj sam predlagal popravke opisov izdelkov, ki so jih na UKC LJ upoštevali.

Thomy F.E. je od leta 2003 prejel slabih 57,8 milijonov evrov javnih sredstev, leta 2015 pa slabih 6,6, milijonov.

 

MEDIS

Farmacevtsko družbo Medis je leta 1989 ustanovil Tone Strnad, od takrat do danes je tudi direktor podjetja, do leta 2007 pa je bil tudi edini lastnik. Leta 2007 je Strnad Medis pripojil skupini svoje družbe Medis Intago, ki je od takrat tudi lastnik Medisa. Medis ima pod svojim okriljem servisno podjetje 1. Servis, saj je njegov večinski lastnik. 1. Servis, katerega prokurista sta Strnad in Slavko Pušavec, večinoma posluje z javnimi bolnišnicami, od svoje ustanovitve je prejel že dobrih 2,5 milijona evrov javnih sredstev. Druga podjetja, v katerih je lastniško udeležen Medis oziroma Strnad, pa se večinoma ukvarjajo z razvojno dejavnostjo na področju biokemije, kemije itd. Medis je veliko podjetje z okoli 250-imi zaposlenimi. Pred ustanovitvijo Medisa je bil Tone Strnad zaposlen kot pomočnik direktorja za izvoz v Leku.

Od leta 2003 je Medis dobil slabih 211 milijonov evrov javnih sredstev, le v letu 2015 pa je ta znesek znašal dobrih 25,2 milijona, od tega je od javnih bolnišnic prejel dobrih 16,3 milijone evrov.

 

KEMOFARMACIJA

Kemofarmacija je bila kot državno podjetje ustanovljena že pred slabimi šestdesetimi leti. Največji lastnik Kemofarmacije je farmacevtsko podjetje Celesio iz Stuttgarta iz Nemčije, 75 % lastnik Celesia pa je ameriško distribucijsko podjetje McKesson. Predsednik uprave Kemofarmacije je Davorin Poherc. Kemofarmacija je, skupaj s Salusom in Farmadentom, solastnica podjetja Nensi, ima pa tudi 51 % delež v dobaviteljskem podjetju Vitapharm, drugi lastnik je podjetje Galex, ki se ukvarja s proizvodnjo farmacevtskih preparatov. Vodja prodaje v Kemofarmaciji je Karolina Kobal Žvanut, ki je bila od 2000 do 2007 direktorica podjetja Gopharm, sedaj v lasti Farmadenta. V skupini podjetja Kemofarmacija je bilo od leta 2002 do leta 2006 najti farmacevtska in dobaviteljska podjetja iz Hrvaške, Romunije in Makedonije.

Kemofarmacijo, Salus, Farmadent in Gopharm je Agencija za varstvo konkurence osumila usklajenega delovanja pri določanju cen zdravil, ki so jih prodajali lekarniškim zavodom. Lani sta Salus in Kemofarmacija res bili spoznani za »krive« kartelnega dogovarjanja.

Kemofarmacija je od leta 2003 prejela dobrih 2,8 milijard evrov javnega denarja, v letu 2015 je teh prejemkov bilo za slabih 214 milijonov, samo od bolnišnic pa slabih 65,5 milijonov evrov.

 

SANOLABOR

Sanolabor spada med največje veledrogeriste – dobavitelje zdravil in medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Že vrsto let ga vodi Marko Bokal, ki je sčasoma postal tudi največji delničar družbe. Med delničarji najdemo še Andreja Močana, ki je obenem lastnik dobaviteljskega podjetja Meditrade, bil pa je tudi solastnik Medilaba, radiološkega in diagnostičnega centra , katerega solastnika sta bila od 2005 do 2015 Damijan in Jure Janković, prek njunega podjetja Electa.

Direktor Sanolaborja Marko Bokal je bil v preteklosti mestni svetnik v MOL na listi Zorana Jankovića, še vedno je član Skupščine ZZZS. Sanolabor skupina ima tudi več podjetij v tujini: Sanol v Beogradu in Sanol H v Zagrebu ter BVS Commerce System v Beogradu. To podjetje pa si z Marjanom Dermastijo deli lastništvo podjetja Extra Lux, znanega iz afere dobavljanja pisarniškega materiala za MJU v 2010.

Sanolabor je od leta 2003 prejel za dobrih 433,9 milijonov javnih sredstev, v letu 2015 pa dobrih 40 milijonov.

 

MARK MEDICAL

Podjetje Mark Medical s sedežem v Sežani je bilo ustanovljeno leta 1992 pod imenom Auremiana. Ustanovili sta ga podjetji Vega Finanz iz Luksemburga in Mark S.R.L. iz Italije. Nekaj let kasneje je v lastništvo vstopilo podjetje KB1909.

Vega Finanz ima sedež na istem naslovu kot podjetje Intercorp S.A., ki se kot posrednik za odpiranje slamnatih podjetij pojavlja v panamskih dokumentih. Med zastopniki Vega Finanza je bil tudi italijanski poslovnež Filippo Dollfus, ki je bil vpleten v odpiranje slamnatih podjetij v davčnih oazah ter leta 2015 v Italiji obsojen na zaporno kazen.

Vega Finanz je bil do lani skupaj s KB1909 lastnik podjetja Distriest, ta pa je največji lastnik časopisnega podjetja Mladina.

Mark Medical je bil prek Daria Zuppina (Darija Cupina) povezan z nekdanjo zamejsko finančno družbo Safti, ki je bila v 90. letih v ospredju istoimenske politično-obveščevalne afere. Dario Zuppin (Darij Cupin) je bil predsednik Saftija, 11 let pa tudi član nadzornega sveta Mark Medicala.

Lani je 100 % lastnik podjetja postal italijanski Mark Medical S.P.A., ta ima hčerinska podjetja tudi na Hrvaškem, v Srbiji in BiH.

Od leta 2011 je direktor podjetja Mark Medical Aleš Nanut.

Mark Medical je od leta 2003 zaslužil slabih 211,6 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 dobrih 16,4 milijonov evrov. Večinoma posluje s slovenskimi bolnišnicami, ostali prihodki predstavljajo le nekaj odstotkov celotnega prihodka ali pa so celo negativni.

 

INTERPART

Ljubljansko podjetje Interpart že od ustanovitve, leta 1989, kot direktor ali prokurist zastopa njen lastnik Mitja Veršič, od leta 2008 pa je direktor podjetja Urban Veršič.

Interpart je od leta 2003 prejel že dobrih 25,1 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 pa slabih 2,5 milijonov evrov.

 

AMS MEDING

Lastnik in direktor AMS Medinga je Janez Arzenšek, ki je podjetje odkupil leta 2001, zastopal pa ga je že od leta 1995. AMS Meding je bil ustanovljen leta 1993 kot Alpos Meding in se leta 1998 preimenoval v ime, pod katerim ga poznamo danes. Ustanovitelj podjetja je bil Alpos, industrija kovinskih izdelkov, iz Šentjurja, kjer je bil v preteklosti tudi sedež podjetja AMS Medinga, danes je sedež podjetja v Dramljah.

AMS Meding je od leta 2003 prejel za dobrih 27,2 milijonov evrov javnih sredstev, lani pa slaba 2 milijona evrov.

 

TIK

Tik je proizvajalsko podjetje nekaterih medicinskih pripomočkov (igle, katetri, sonde …). Lastnika podjetja Tik sta od leta 1997 Pavel Mašera in Certa, katerega večinski lastnik je Certa Holding. Tik tako spada v skupino Certe Holding, v kateri sta še Hotel Cerkno in Eta Cerkno. Od 2013 je direktorica Tika Renata Bajt Kovač, ki je na tem položaju delovala že med leti 2003 in 2008. Med 2008 in 2013 je bil direktor Tika Vinko Mazej, od 2014 do 2016 pa je podjetje še imelo prokurista – Ernesta Podobnika. Lastniki oz. delničarji družbe Certa Holding d.d. so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja Eta Cerkno.

Tik je v lanskem letu prejel dobrih 140.000 evrov javnih sredstev, od 2003 pa slabe 3 milijone evrov.