Šivalni material

Projekt zdravstvo | Nazaj

Šivalni material je medicinski pripomoček, ki služi šivanju vseh vrst tkiv – od kožnega, podkožnega, očesnega tkiva, do žil itd. Iz vseh različnih vrst šivalnega materiala smo v cenovno primerjavo vključili samo tiste, ki so sestavljeni iz igle in niti, nameščene na iglo. Tema dvema komponentama skupaj strokovnjaki pravijo šiv; se pravi, da v tem primeru poimenovanje »šiv« predstavljata igla in nit. Pomembni dejavniki pri razvrščanju šivalnega materiala so lastnosti igle (dolžina, debelina, ukrivljenost, vrsta konice) kot tudi niti – njena debelina in struktura, ali gre za razgradljiv ali nerazgradljiv material. Od vsega naštetega je odvisno, pri katerih operativnih posegih bo zdravstveno osebje uporabljalo določeno vrsto šiva, kar pomeni, da je na skupni imenovalec mogoče dati le šiv, ki ima vse te postavke enake.

PRIMERJAVA CEN

Obstaja torej veliko različnih šivov: v naši analizi bomo primerjali dva nerazgradljiva, t. i. kožna šiva, ki sta ki sta torej namenjena šivanju kožnih tkiv.

Šivalni material je v letu 2015 kupilo 16 bolnišnic. Zaradi zgoraj omenjene razdrobljenosti šivalnega materiala smo v analizo najpogosteje uporabljenih šivov vključili le 10 bolnišnic.

 

NERAZGRADLJIV ŠIV IZ POLIAMIDA/NAJLONA

Gre za kožni šiv, ki je sestavljen iz poliamida 6 ali najlona. S kemijskega vidika ne gre za popolnoma enak material, vendar je namen uporabe pri obeh isti. Primerjali bomo tisto različico šiva, ki ga je posamezna bolnišnica kupila največ.

 

Najprej velja izpostaviti SB Brežice, ki so za šiv, kot je razvidno iz tabele, plačali neverjetno nizko ceno – 0,27 €. Na naknadno vprašanje so v odgovoru kot razlog za to navedli napako dobavitelja, ki je v pogodbi navedel napačno številko cene šivalnega materiala (torej zelo nizko), pogodba je bila podpisana in zelo nizka cena je obveljala. Prav iz tega razloga bomo ceno SB Brežice izločili iz primerjave,saj ne odraža realne slike cen za poliamid/najlon šivalni material.

 

Najvišja cena: SB Murska Sobota – 3,19 €; proizvajalec: Johnson & Johnson; dobavitelj: Johnson & Johnson

Najnižja cena: SB Novo mesto – 1,15 €; proizvajalec: B.Braun; dobavitelj: Medis

 

Primerjali smo torej kožni šiv, ki je sestavljen iz 24 do 26 milimetrov dolge igle, ki je ukrivljena za 3/8 kroga in je »obratno rezljive« oblike (»reversed cutting«). Pripadajoča nit je debela 0,2 mm (oziroma v ameriškem metričnem sistemu 3/0) in dolga 45 cm. Ta dolžina niti je bila med bolnišnicami najpogostejša, potrebno pa je poudariti, da nekatere bolnišnice niso kupovale niti, krajše od 75 cm. Tak primer sta UKC Ljubljana in SB Murska Sobota. Sicer ta, skoraj enkrat večja dolžina niti, do določene mere vpliva na ceno, ne pa do te mere, da bi cena šiva lahko bila enkrat dražja.

To dokazuje cena SB Novo mesto, kjer ima isti šiv, kjer je drugačna le dolžina niti – 45 cm ali 75 cm, enako ceno.

 

Enaka namembnost - vendar drug material

Največjo količino nerazgradljivega šiva je kupil UKC Ljubljana, in sicer več kot 10 tisoč šivov. Kot rečeno, je kupil le šive z dolžino niti 75 cm, zanj je plačal 2,05 €. Zanimivo je torej, da je ob tako veliki količini kupoval enkrat dražje kot najcenejša SB Novo mesto. Ta je kupila 4500 šivov in je torej s polovico manjšo količino plačala enkrat nižjo ceno.

Zanimivo je tudi, da je UKC Ljubljana za enak namen šivanja kupoval zgolj šiv iz najlona, ki je v tem primeru dražji kot poliamid 6. V UKC Ljubljana je ta šiv dobavljal MM Surgical (proizvajalec tega šiva, z imenom Monosof, je Covidien). Drug tak primer je še SB Nova Gorica, ki je kupovala šiv z imenom Atramat Nylon, dobavitelj je bil Mark Medical, ki mu je za šiv plačala 1,69 €.

 

NERAZGRADLJIV ŠIV IZ SVILE

Ta šiv je sestavljen iz nerazgradljive svile in je vedno manj v uporabi. Ob ustrezni debelini (primerjali smo šive debeline 0,3 mm ali v ameriškem metričnem sistemu debeline 2/0), se ga uporablja bodisi za šivanje kože ali za fiksacijo drenov. Tu smo upoštevali iglo, dolgo od 35 do 37 mm, dolžina niti pa je pri vseh šivih enaka, in sicer 75 cm.

 

Najvišja cena: SB Izola – 2,09 €; proizvajalec: Ethicon; dobavitelj: Johnson & Johnson

Najnižja cena: UKC Maribor – 0,99 €; proizvajalec: SMI A.G.; dobavitelj: TPR

 

UKC Maribor je v letu 2015 kupil šiv iz svile po najnižji ceni, takoj za njim sledi UKC Ljubljana, s ceno 1 € na šiv.

 

EKSKLUZIVNI DOBAVITELJI

Pri nabavah nerazgradljivega šivalnega materiala iz svile zagotovo izstopa UKC Maribor. Nabavo enakega materiala je namreč razpršil med veliko število dobaviteljev. Podatki o nabavah kažejo, da so šive iz svile – različnih debelin, dolžin, oblik in torej namembnosti – nakupili od 7 različnih proizvajalcev in dobaviteljev, podrobne podatke kaže spodnja tabela. Vanjo so vključeni le podatki za nabavljene šive iz svile, ki so jih od posameznega dobavitelja nabavili največjo količino.

Zanimivo je tudi, da so med dobavitelji kar tri podjetja, ki šivalni material dobavljajo zgolj UKC Maribor – to so, Sind, Športni prelet in TPR. Poleg omenjenih dobaviteljev, ki so vključeni v analizo, pa ima UKC Maribor še enega ekskluzivnega dobavitelja, to je Drevenšek & Drevenšek.

 

Potencialni prihranek vseh bolnišnic – pri samo dveh šivih: 17 tisoč evrov

Če bi slovenske bolnišnice le ta dva analizirana šiva kupovale po cenah, ki sta jih za posamezni material dosegli SB novo mesto in UKC Maribor, bi skupno lahko prihranile 17.762,54 €.

Največji del prihranka bi imela UKC Ljubljana pri šivu iz najlona, kjer bi lahko prihranila nekaj več kot 9 tisoč evrov.

 

DOBAVITELJI

Glavni dobavitelji šivalnega materiala so trije: Johnson & Johnson, MM Surgical in Medis – ti so tudi dobavili večino analiziranega šivalnega materiala. Sicer pa šivalni material dobavlja veliko manjših posrednikov, nekateri dobavljajo šive ekskluzivno eni bolnišnici – kot smo videli zgoraj v primeru UKC Maribor.

Spodnja tabela prikazuje celotne prejemke največjih dobaviteljev šivalnega materiala kot jih beleži Supervizor . Podatki ne veljajo samo za plačila šivalnega materiala.

 

 

MM SURGICAL

Podjetje MM Surgical je bilo ustanovljeno pred slabimi dvajsetimi leti. Ustanovil ga je Matjaž Bajc, ki je vse od takrat tudi direktor podjetja. Leto po ustanovitvi, leta 1998, se mu je kot lastnik in prokurist pridružil tudi Miran Bizjak, ki od leta 2012, poleg Bajca, deluje kot direktor.

MM Surgical je od leta 2003 prejel slabih 40,3 milijonov evrov javnih sredstev, v letu 2015 pa slabih 4,3 milijone evrov.

 

JOHNSON & JOHNSON

Johnson & Johnson je slovenska izpostava ameriške multinacionalke z istim imenom, ki je tudi neposredni lastnik slovenskega podjetja.

Od leta 2014 sta zastopnici Johnson & Johnson Katarina Verhnjak, ki je direktorica, in Branka Žnidaršič, ki je prokuristka in hkrati tudi direktorica J&J Podružnice Ljubljana.

Johnson & Johnson je od leta 2005 prejel dobrih 112, 5 milijonov evrov javnih sredstev, lani pa je teh prejemkov bilo za slabe 11,2 milijona.

 

MEDIS

Farmacevtsko družbo Medis je leta 1989 ustanovil Tone Strnad, od takrat do danes je tudi direktor podjetja, do leta 2007 pa je bil tudi edini lastnik. Leta 2007 je Strnad Medis pripojil skupini svoje družbe Medis Intago, ki je od takrat tudi lastnik Medisa. Medis ima pod svojim okriljem servisno podjetje 1. Servis, saj je njegov večinski lastnik. 1. Servis, katerega prokurista sta Strnad in Slavko Pušavec, večinoma posluje z javnimi bolnišnicami, od svoje ustanovitve je prejel že dobrih 2,5 milijona evrov javnih sredstev. Druga podjetja, v katerih je lastniško udeležen Medis oziroma Strnad, pa se večinoma ukvarjajo z razvojno dejavnostjo na področju biokemije, kemije itd. Medis je veliko podjetje z okoli 250-imi zaposlenimi. Pred ustanovitvijo Medisa je bil Tone Strnad zaposlen kot pomočnik direktorja za izvoz v Leku.

Od leta 2003 je Medis dobil slabih 211 milijonov evrov javnih sredstev, le v letu 2015 pa je ta znesek znašal dobrih 25,2 milijona, od tega je od javnih bolnišnic prejel dobrih 16,3 milijone evrov.

 

MARK MEDICAL

Podjetje Mark Medical s sedežem v Sežani je bilo ustanovljeno leta 1992 pod imenom Auremiana. Ustanovili sta ga podjetji Vega Finanz iz Luksemburga in Mark S.R.L. iz Italije. Nekaj let kasneje je v lastništvo vstopilo podjetje KB1909.

Vega Finanz ima sedež na istem naslovu kot podjetje Intercorp S.A., ki se kot posrednik za odpiranje slamnatih podjetij pojavlja v panamskih dokumentih. Med zastopniki Vega Finanza je bil tudi italijanski poslovnež Filippo Dollfus, ki je bil vpleten v odpiranje slamnatih podjetij v davčnih oazah ter leta 2015 v Italiji obsojen na zaporno kazen.

Vega Finanz je bil do lani skupaj s KB1909 lastnik podjetja Distriest, ta pa je največji lastnik časopisnega podjetja Mladina.

Mark Medical je bil prek Daria Zuppina (Darija Cupina) povezan z nekdanjo zamejsko finančno družbo Safti, ki je bila v 90. letih v ospredju istoimenske politično-obveščevalne afere. Dario Zuppin (Darij Cupin) je bil predsednik Saftija, 11 let pa tudi član nadzornega sveta Mark Medicala.

Lani je 100 % lastnik podjetja postal italijanski Mark Medical S.P.A., ta ima hčerinska podjetja tudi na Hrvaškem, v Srbiji in BiH.

Od leta 2011 je direktor podjetja Mark Medical Aleš Nanut.

Mark Medical je od leta 2003 zaslužil slabih 211,6 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 dobrih 16,4 milijonov evrov. Večinoma posluje s slovenskimi bolnišnicami, ostali prihodki predstavljajo le nekaj odstotkov celotnega prihodka ali pa so celo negativni.

 

SIND LJUBLJANA

Dobaviteljsko podjetje Sind Ljubljana je leta 1991 ustanovil Vjekoslav Antonić, ki je njegov edini lastnik še danes. Antonić je bil od ustanovitve pa do leta 2010 tudi direktor podjetja, od takrat dalje pa je prokurist. Leta 2010 je direktorica postala Urška Cankar Bošnjak.

Sind Ljubljana je v od leta 2003 prejel slabih 12,9 milijonov javnih sredstev, lani pa slabih 110.000 evrov.

 

SANOLABOR

Sanolabor spada med največje veledrogeriste – dobavitelje zdravil in medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Že vrsto let ga vodi Marko Bokal, ki je sčasoma postal tudi največji delničar družbe. Med delničarji najdemo še Andreja Močana, ki je obenem lastnik dobaviteljskega podjetja Meditrade, bil pa je tudi solastnik Medilaba, radiološkega in diagnostičnega centra , katerega solastnika sta bila od 2005 do 2015 Damijan in Jure Janković, prek njunega podjetja Electa.

Direktor Sanolaborja Marko Bokal je bil v preteklosti mestni svetnik v MOL na listi Zorana Jankovića, še vedno je član Skupščine ZZZS. Sanolabor skupina ima tudi več podjetij v tujini: Sanol v Beogradu in Sanol H v Zagrebu ter BVS Commerce System v Beogradu. To podjetje pa si z Marjanom Dermastijo deli lastništvo podjetja Extra Lux, znanega iz afere dobavljanja pisarniškega materiala za MJU v 2010.

Sanolabor je od leta 2003 prejel za dobrih 433,9 milijonov javnih sredstev, v letu 2015 pa dobrih 40 milijonov.

 

ŠPORTNI PRELET

Podjetje Športni Prelet, družba za trgovino, posredništvo in ostale storitve, ki ima sedež v Račah pri Mariboru, je nastalo leta 2009. Njegov ustanovitelj in direktor je Iztok Raišp. Raišp je sicer lastnik in direktor tiskarn Grafis in Evrografis ter zastopnik Nogometnega Kluba Tezno.

Podjetje Športni Prelet je od ustanovitve prejelo slabih 12.000 evrov javnega denarja, v letu 2015 pa dobrih 5.000 evrov.

 

TPR

TPR trgovina, proizvodnja in razvoj je ljubljansko dobaviteljsko podjetje, ki je nastalo leta 2007. Ustanovili so ga Polona Skok, Matjaž Ferfolja in Valter Ferfolja, ki je leta 2014 izstopil iz lastništva. Pred petimi leti so v lastništvo vstopili še Miha Ošlaj, Boštjan Prestor in Rok Horvat, ki je od 2012 tudi direktor podjetja.

TPR je od ustanovitve v 2007 prejel slabih 42.000 javnih sredstev, lani pa dobrih 10.000 evrov.