Stenti / Žilne opornice

Projekt zdravstvo | Nazaj

Spodnja analiza vključuje zgolj koronarne stente, slovensko žilne opornice – to so mrežaste kovinske cevke, ki se vgrajujejo v zožen ali zaprt del koronarne arterije, da znova zagotovijo normalen pretok krvi srčni mišici.

V Sloveniji koronarne stente vgrajuje pet javnih bolnišnic - UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Celje, SB Nova Gorica in SB Izola. V letu 2015 so jih skupaj vgradile čez 6000 – in to različnih proizvajalcev, različnih standardov in cenovnih razredov.

Za zlati standard v intervencijski kardiologiji (zlati standard=stent, ki ga kot najboljšega potrjujejo mednarodne študije) veljajo DES stenti 2. generacije (DES=drug eluting stent), ki izločajo zdravilo (npr. everolimus, zotarolimus, itd.). To, po zagotovilih strokovnjakov, ki so nam pomagali pri tej analizi, potrjujeta dve veliki analizi randomiziranih raziskav: Network meta-analysis (49 randomiziranih študij, skupaj 50.844 bolnikov) je že leta 2012 pokazala najboljšo varnost DES 2. generacije , ko gre za nastanek strdka v stentu (Palmerini, Lancet 2012;379:1393-1402), to najdbo pa je, skupaj z najmanjšo potrebo po ponovnem posegu, potrdila še večja meta-analiza v letu 2013 (126 randomiziranih raziskav, 258.544 bolnikov). BMS stenti (BMS=bare metal stent) zdravila nimajo in ga zato ne izločajo, zgodovinsko so starejši in jih v mnogih univerzitetnih bolnišnicah v tujini ne uporabljajo več, spadajo pa v nižji kvalitetni in cenovni razred kot DES stenti 2.generacije. Dve bolnišnici sta v letu 2015 nabavili tudi BAS stente (BAS=bio active stent), ki so bioaktivni.

Temeljna ugotovitev: dve bolnišnici, UKC Maribor in SB Celje, sta v primerjavi z drugimi bolnišnicami v obravnavanem letu 2015 vgrajevali najmanjši delež stentov, ki veljajo za zlati standard – to je DES stentov. V več kot 20% primerov sta vgradili Optimax stente, ki ne izločajo zdravila in so po zgoraj omenjenih mednarodnih študijah, kot zagotavljajo strokovnjaki, ki so nam pomagali pri tej analizi, za bolnika manj optimalni. Optimax stentov na Finskem in Švedskem, na primer, ne vgrajujejo več; v Mariboru in Celju pa so zanje plačali bistveno več kot bi za DES stente.

Izstopa UKC Ljubljana, ki skoraj v celoti vgrajuje DES stente, cene pa so tudi trikrat nižje od mariborskih ali celjskih.

PRIMERJAVA CEN

Zgornja primerjava kaže, da je najdražji stent nabavila SB Celje (Xience Prime, 1447,6 €); čeprav je tovrstnih stentov nabavila le 5 – bi za najnižjo ceno »ljubljanskega« stenta Orsiro, ki velja za zlati standard in torej optimalnega za bolnika, (264,53 €) lahko v celem letu nakupila kar 25 stentov Orsiro. Ne v Celju, ne v Mariboru torej ni prišlo do znižanja cen – kot se je to zgodilo v UKC Ljubljana, po javnem razpisu v letu 2014. Pred tem so tudi v Ljubljani nabavljali tri krat dražje stente (recimo : dobavitelja Mark Medical ali Vasc-Med).

 

SB MARIBOR IN SB CELJE: SLABŠE ZA VEČ DENARJA

Spodnja tabela kaže podrobnejšo primerjavo cen med Ljubljano, Mariborom in Celjem.Se pravi: UKC Ljubljana je v letu 2015 nabavila kvalitetnejše DES stente 2.generacije (Orsiro, Promus) – SB Maribor in Celje sta nabavili slabše, BMS stente Optimax – za bistveno višjo ceno. Kot že rečeno, na Finskem in Švedskem (in tudi drugje po Evropi, stentov Optimax ne vgrajujejo več. Dobavitelj/posrednik v mariborski in celjski bolnišnici je bilo podjetje Vasc-Med. Spodnja tabela kaže podrobnejšo primerjavo.

Kot je razvidno iz tabele, je UKC Maribor v letu 2015 nabavil 446 stentov Optimax, za enega je plačal 984,40 €, kar je 719,87 € več kot je za stent Orsiro plačal UKC Ljubljana, to pomeni, da bi v UKC Maribor za svojo ceno lahko dobili skoraj 4 stente DES 2.generacije.

V SB Celje so nabavili 130 stentov Optimax, za enega so plačali 928,77 €, kar je 664,24 € ali 251 % več od ljubljanskega Orsira.

Preplačila obeh bolnišnic posredniku – dobaviteljskemu podjetju Vasc-Med – so torej velika. V UKC Maribor so za celotno količino nabavljenih stentov Optimax v letu 2015 plačali 321.062,41 € več, v SB Celje pa 86.351,89 € več kot bi v primeru, če bi nabavili DES stente Orsiro po ljubljanski ceni.

 

UKC Maribor: količina ne vpliva na ceno

UKC Maribor in SB Celje sta torej nabavila enake stente Optimax. Primerjava kaže, da večja količina nabavljenih stentov ni vplivala na ceno – nasprotno! Čeprav je UKC Maribor kupil trikrat več stentov Optimax kot SB Celje – je za posamezni stent plačal 55 € več kot SB Celje.

In še ena zanimivost: v javno dostopnih dokumentih je razvidno, da sta vodstvo UKC Maribor in dobaviteljsko podjetje Vasc-Med za leto 2015 sklenila nakup 50 Optimax stentov, dejansko pa so jih nakupili skoraj 900% več kot je bilo predvideno v okvirnem sporazumu.

 

PENETRACIJA DES STENTOV

Z izrazom penetracija strokovnjaki označujejo razmerje med številom vseh vgrajenih stentov v neki bolnišnici – in številom vgrajenih DES stentov 2. generacije. Razmerje nam torej pokaže odstotek vgrajenih stentov zlatega standarda, ki so, glede na kvaliteto in ceno, za bolnike optimalni. V razvitih državah je penetracija DES stentov 2. generacije skoraj 100%, zagotovo pa vsaj 90%. Kot je razvidno iz dosedanjih primerjav, bolnišnice nabavljajo in vgrajujejo stente različnih proizvajalcev in različne kvalitete.

Spodnja tabela kaže podrobnejše podatke, graf pa procent penetracije DES stentov v slovenskih bolnišnicah.

Zgornja primerjava kaže, da so tri slovenske bolnišnice –UKC LJ, Nova Gorica in Izola - v letu 2015 skoraj v celoti vgrajevale DES stente druge generacije, ki so po strokovnih študijah najoptimalnejše glede na kvaliteto in ceno.

Izstopata UKC Maribor in SB Celje, ki imata izrazito nižji odstotek DES penetracije: UKC Maribor, ki je vgradil le 60% DES stentov in SB Celje z 71% DES stentov v primerjavi z vsemi, ki jih je vgradila. Ob tem je pomemben podatek, da sta obe bolnišnici vgradili visok odstotek Optimax stentov, še posebej izrazito je to v Mariboru – vgradili so namreč 35% titan Optimax stentov , v Celju pa 20%.

Zanimiva korelacija: bolnišnica z najvišjimi cenami oz. preplačili vgrajuje najmanjši procent DES stentov, ki so bolj kvalitetni.

 

UKC Ljubljana: Mark Medical mimo javnega razpisa?

Ko gre za stente, ima UKC Ljubljana najnižje cene – in to, po zagotovilih strokovnjakov, za enakovredne ali boljše stente. To je zagotovo posledica javnega naročila leta 2014. Na tem razpisu podjetje Mark Medical kot dobavitelj za leto 2015 ni bil izbran, to kažejo dostopni dokumenti. Toda: Mark Medical se v seznamu nabav, ki so nam ga poslali z UKC LJ, vendarle pojavlja kot dobavitelj 27-ih koronarnih stentov. Na seznamu vgrajenih stentov pa ga najdemo kot dobavitelja 78-ih stentov Xience, ki pa jih ni na seznamu nabav.

Direktorji UKC Ljubljana v letu 2015 so bili: Simon Vrhunec, Andrej Baričič in Brigita Čokl; vodja kardiološkega laboratorija pa Darko Zorman, pristojen za nabave stentov.

Ne glede na zgoraj opisano podatkovno zmedo oz. nepojasnjeno vgradnjo 78 stentov dobavitelja Mark Medical, podatki kažejo bistveno znižanje cen na razpisu leta 2014. Takrat je namreč podjetje Mark Medical, kot že rečeno, izpadlo kot dobavitelj, ker je vztrajalo pri visokih cenah, ki jih je dosegalo vsa dotedanja leta. Primerjavo cen v teh letih kaže spodnja tabela.

 

Prelomno leto 2014: občutno znižanje cen

Zgornja primerjava vključuje stente, ki jih je ljubljanski UKC vsako leto nabavil v največji ali pretežni količini v primerjavi s stenti drugih proizvajalcev in dobaviteljev. Mark Medical je imel v letih 2012 in 2013 okrog 70% tržni delež.

SB Izola: zakaj viški pri nabavi?

Za bolnišnico, ki plačuje po sistemu konsignacije, kot sami zatrjujejo (gre za sistem: ko porabiš – plačaš), kar je tudi praksa v katetrskih laboratorijih evropskih bolnišnic - je nabava velikega viška izdelkov neobičajno poslovanje. SB Izola nam je namreč v seznamu nabav poslala podatek o 642 nabavljenih stentih, v seznamu o vgrajenih stentih v tem letu pa podatek 418 stentov. To pomeni, da znaša razlika 224 stentov, kar je dobra polovica stentov, ki jih vgradijo na leto. Dobavitelj teh stentov je bila Bormia. Gre za stente Orsiro, ki jih je SB Izola plačala po ceni 306 € za enega, kar je najvišja cena tega stenta med bolnišnicami-enako ceno je plačal tudi UKC MB, ki je nakupil 5-krat manj teh stentov. Pojasnila zakaj tolikšna nabava, v SB Izola nismo dobili.

Direktor SB Izola je bil v letu 2015 in je še danes Radivoj Nardin.

 

PREPLAČILA VSEH BOLNIŠNIC SKUPAJ : 810 tisoč evrov!

Koliko bi torej 5 slovenskih bolnišnic, ki vgrajujejo koronarne stente, lahko prihranilo v letu 2015? Ali drugače: koliko so stente preplačale posrednikom – dobaviteljem?

Za izhodiščno ceno smo vzeli najcenejši DES stent iz UKC Ljubljana- 264,53 evrov - in jo primerjali s plačili celotne količine nabavljenih stentov v vseh ostalih štirih bolnišnicah. Primerjava pokaže za 809 tisoč evrov skupnega preplačila iz javnih sredstev. Spodnja tabela prikazuje podrobnejše podatke .

PREPLAČILA SKUPAJ: 809.926,47

Najvišje preplačilo je imel torej UKC Maribor in sicer 481.553 €, SB Celje pa 237.478,12 € glede na ceno ljubljanskega Orsira. Vsota teh dveh preplačil predstavlja večji del preplačil slovenskih bolnišnic.

Pristojni v obeh bolnišnicah z največjimi preplačili v letu 2015:

UKC Maribor : direktor- Gregor Pivec; pomočnik direktorja za nabavo- dr. Peter Weissensteiner.

SB Celje: direktor - Marjan Ferjanc; predstojnik oddelka za kardiologijo - dr. Dragan Kovačić.

 

KDO SLUŽI NAJVEČ ?

Po podatkih o nabavljeni količini stentov v letu 2015, je vseh pet bolnišnic plačalo za stente dobaviteljem/posrednikom skoraj 2,5 milijona evrov (2.461.916,32), lahko bi plačali tretjino manj, če bi upoštevali ceno, ki jo je dosegel ljubljanski UKC – to je slabih 810 tisoč. Če pa bi upoštevali cene na Švedskem in Finskem, pa bi prihranili celo polovico. Res pa je, da na Finskem in Švedskem, pa tudi v mnogih drugih državah Evrope, nabavljajo stente neposredno od proizvajalcev oz. njihovih zastopniških podjetij.

Slovenske bolnišnice so v letu 2015 največ javnega denarja za stente plačale dobaviteljem, ki jih prikazuje spodnji graf.

 

PRIMERJAVE CEN S TUJINO: Švedska, Finska

Da bi lahko cene stentov v slovenskih bolnišnicah primerjali z zanesljivimi podatki iz tujine, je odšla naša ekipa na Švedsko, v bolnišnico Skane University Hospital in na Finsko, v bolnišnico Tays Heart Hospital, to je univerzitetna bolnišnica v Tamperi.

Primerjave kažejo, da v obeh državah stente kupujejo po bistveno nižjih cenah – predvsem pa nabava poteka neposredno od proizvajalcev oz. njihovih zastopnikov, se pravi brez vmesnih posrednikov- veletrgovcev kot v Sloveniji.

Primerjava cen s Švedsko pokaže, da so povprečne slovenske cene stentov v primerjavi s povprečnimi švedskimi dvakrat višje. Ko primerjamo na primer istega proizvajalca, to je ameriški Abbott Vascular, analiza pokaže, da poteka nabava na švedskem neposredno od proizvajalca oz. njegovega zastopnika – v Sloveniji pa preko posrednika/dobavitelja, podjetja Mark Medical. Tako je cena enakega stenta Xience Xpedition na švedskem 225 €, v Sloveniji pa 850 € oz. 870 €.

Še nižje so cene na Finskem. Tam že vgrajujejo DES stente 3.generacije, v Sloveniji 2.generacije. Proizvajalec Biomatrix oz. njegovo zastopniško podjetje dobavlja finski kliniki 80% vseh koronarnih stentov – to pa je izjemno pogajalsko izhodišče za doseganje nizkih cen.

 

ČE BI…… SLOVENSKE BOLNIŠNICE PLAČEVALE PO TUJIH CENAH

Zgornji možni prihranek je izračunan na osnovi celotne nabavljene količine stentov v letu 2015, v vseh petih bolnišnicah, ki vgrajujejo koronarne stente – in povprečne cene stenta na Finskem in Švedskem, ki znaša 199,54 €. Toliko bi torej slovenske bolnišnice lahko prihranile, če bi stente kupile po povprečni švedsko-finski ceni. Spodaj so podrobnejši podatki.

SKUPAJ MOŽNI PRIHRANEK: 1,2 mio €

 

Največji prihranek od te vsote 1,2 milijona evrov bi lahko dosegel UKC Maribor, ki je v letu 2015 plačal najvišjo razliko v ceni glede na švedsko-finsko povprečje - in sicer 564.000 €. Podrobnejšo sliko preplačil glede na povprečno švedsko-finsko ceno stentov kaže spodnja slika.

 

DOBAVITELJI

Med dobavitelji zagotovo izstopa relativno mlado dobaviteljsko podjetje Vasc Med (ustanovljeno pred petimi leti), ki je v letu 2015 UKC Maribor in SB Celje dobavilo stente proizvajalca Hexacath po skoraj štirikrat kot jih je nabavil UKC Ljubljana.

V dobaviteljsko- bolnišničnih povezavah izstopa podjetje Mark Medical, ki je UKC Ljubljana očitno ( podatki, ki so nam jih poslali, so različni) dobavilo čez 100 stentov proizvajalca Abbott, čeprav na javnem razpisu ni bilo izbrano.

Pozornosti je vredno tudi podjetje Bormia, ki je SB Izola dobavilo stente Orsiro; po podatkih same bolnišnice so jih nabavili kar 224 več kot so jih vgradili – cena pa je bila najvišja med vsemi bolnišnicami, ki so nabavile tovrstne stente.

Spodnja tabela prikazuje celotne prejemke javnih sredstev podjetij, ne zgolj za stente, ki jih beleži Supervizor.

 

 

MARK MEDICAL

Podjetje Mark Medical s sedežem v Sežani je bilo ustanovljen leta 1992 pod imenom Auremiana. Ustanovili sta ga podjetji Vega Finanz iz Luksemburga in Mark S.R.L. iz Italije. Nekaj let kasneje je v lastništvo vstopilo podjetje KB1909.

Vega Finanz ima sedež na istem naslovu kot podjetje Intercorp S.A., ki se kot posrednik za odpiranje slamnatih podjetij pojavlja v panamskih dokumentih. Med zastopniki Vega Finanza je bil tudi italijanski poslovnež Filippo Dollfus, ki je bil vpleten v odpiranje slamnatih podjetij v davčnih oazah ter leta 2015 v Italiji obsojen na zaporno kazen.

Vega Finanz je bil do lani skupaj s KB1909 lastnik podjetja Distriest, ta pa je največji lastnik časopisnega podjetja Mladina.

Mark Medical je bil prek Daria Zuppina (Darija Cupina) povezan z nekdanjo zamejsko finančno družbo Safti, ki je bila v 90. letih v ospredju istoimenske politično-obveščevalne afere. Dario Zuppin (Darij Cupin) je bil predsednik Saftija, 11 let pa tudi član nadzornega sveta Mark Medicala.

Lani je 100 % lastnik podjetja postal italijanski Mark Medical S.P.A., ta ima hčerinska podjetja tudi na Hrvaškem, v Srbiji in BiH.

Od leta 2011 je direktor podjetja Mark Medical Aleš Nanut.

Mark Medical je od leta 2003 zaslužil slabih 211,6 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 dobrih 16,4 milijonov evrov. Večinoma posluje s slovenskimi bolnišnicami, ostali prihodki predstavljajo le nekaj odstotkov celotnega prihodka ali pa so celo negativni.

 

VASC-MED

Ljubljanski Vasc-Med je bil ustanovljen pred petimi leti. Ustanovitelj in direktor podjetja je Mirko Gašparić. Podjetje Vasc-Med je od svoje ustanovitve, leta 2011, prejel dobrih 1,7 milijona evrov javnih sredstev, samo v lanskem letu pa slabih 587.000 evrov.

Mirko Gašparić ima ob tem še polovični lastniški delež tudi v dobaviteljskem podjetju Animus, lastnica druge polovice pa je njegova žena Irma Košutar Gašparić. Mirko Gašparić je od začetka delovanja Animusa tudi njegov direktor. Pred ustanovitvijo Animusa, v letih 2005 in 2006, je bila Irma Košutar Gašparić direktorica dobaviteljskega podjetja Angiomedic. Angiomedic sta sicer leta 1997 ustanovila Moreno Gnesda in Danilo Bogdanovich, ki je tudi direktor podjetja. Prokuristka podjetja je Laura Perini, ki je obenem od 2001 tudi solastnica podjetja.

 

BORMIA

Bormia, s sedežem v Novi Gorici, je bila ustanovljena leta 2010. Njen četrtinski lastnik in direktor Boris Cotic je bil od 2003 do 2010 poslovodja v Mark Medicalu. Bormia je ubrala enako poslovno pot kot Mark Medical, tudi sama je odprla podjetja po Balkanu – Bormiamed na Hrvaškem in v Srbiji, sicer pa to dobaviteljsko podjetje poznamo iz nedavnega škandala o preplačanih srčnih zaklopkah v UKC Ljubljana.

Bormia je od svoje ustanovitve prejela slabih 14 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 dobrih 3,5 milijonov evrov. Večino prihodkov tega dobaviteljskega podjetja predstavljajo prejemki iz zdravstva.

 

KASTOR M.D.

Kastor Medical-Dental iz Ljubljane je leta 1990, skupaj z Luko Bemotom, ustanovila Metka Rotter Breskvar. Bemot je čez dve leti izstopil iz lastništva, leta 1994 pa je vanj vstopil Marko Rotter, ki je od leta 2005 direktor družbe. Metka Rotter Breskvar je nekdanja direktorica in dolgoletna prokuristka Kastorja. Kastor M.D., se pravi Metka in Marko Rotter, ima polovični lastniški delež v podjetju Kastor Inovacije, lastnik preostalih 50 % pa je Fikret Sabljič, ki je v lastništvo vstopil leta 2011, ko sta iz podjetja izstopili skrivnostni družbi iz Sejšelov in Belizeja (Medicoinvest Group Ltd. in Medfin Development Company Ltd.).

Od leta 2003 je Kastor M.D. prejel slabih 36,6 milijonov evrov javnega denarja, samo v letu 2015 pa dobrih 4,1 milijonov evrov.

 

PRO-GEM

Pro-Gem je družinsko podjetje, ki ga je leta 1990 ustanovila Martina Gerbec. Nekaj let kasneje so v lastništvo vstopili tudi Peter Zvonko Gerbec, Rok Rudi Gerbec in Peter Gerbec. Od leta 2003 je direktor podjetja Rok Rudi Gerbec, od leta 2014 pa vlogo prokuristke opravlja Martina Gerbec. Družina Gerbec je lastnica hrvaškega podjetja Pirum iz Savudrije, ki pa se ne ukvarja s prodajo medicinskih pripomočkov. Rok Rudi, Peter Zvonko in Peter Gerbec se lastniško pojavljajo še v veliko drugih podjetjih, ki pa se prav tako ne ukvarjajo s prodajo medicinskih pripomočkov. Je pa zanimivo, da je sedež tega ljubljanskega Pro-Gem podjetja na istem naslovu kot sedež še veliko drugih podjetij, med drugim tudi enega izmed večjih dobaviteljev, podjetja Interpart – v lasti Mitje Veršiča.

Pro-Gem je v letu 2015 prejel slabih 4,1 milijonov evrov zdravstvenega denarja, od leta 2003 pa slabih 31,2 milijonov.

 

SALUS VELETRGOVINA

Salus Veletrgovina, ki je stente Resolute Integrity v letu 2015 dobavila izključno mariborskemu UKC, je v lasti družbe Salus, katere največji znani delničarji so KD Rastko, evropski delniški sklad, Gregor Jenko (član nadzornega sveta), Miha Lavrič (predsednik uprave), Boris Šefman (predsednik nadzornega sveta) in Emil Tehovnik (član nadzornega sveta). Miha Lavrič je predsednik uprave od leta 2013, torej od ustanovitve Salus Veletrgovine, član uprave pa je Žiga Hieng, ki je bil do leta 2012 direktor Tosame. Salus je poleg Kemofarmacije in Farmadenta vodilni veledrogerist v Sloveniji. Vse naštete družbe povezuje podjetje Nensi, ki so ga vsa tri podjetja ustanovila leta 2008 z namenom poenotenja obdelave podatkov medicinskih pripomočkov. Salus, Kemofarmacijo, Farmadent in Gopharm je Agencija za varstvo konkurence osumila usklajenega delovanja pri določanju cen zdravil, ki so jih prodajali lekarnam. Lani sta Salus in Kemofarmacija res bili spoznani za »krive« kartelnega dogovarjanja.

Salus Veletrgovina je v dobrih treh letih obstoja prejela slabih 488,4 milijonov evrov javnega denarja, samo v letu 2015 pa dobra 164,2 milijona.