Izbrisani

Izgubljene tožbe Slovenije | junij 2018 | Nazaj

Februarja 1992 so iz registra stalnih prebivalcev po uradnih podatkih iz leta 2009 izbrisali 25.671 oseb iz republik bivše Jugoslavije. Leta 2006 je skupina enajstih izbrisanih na ESČP vložila pritožbo zoper Slovenijo - gre za primer Kurić in drugi proti Sloveniji.

IRFAN BEŠIREVIĆ, izbrisani
Ker pa se je Slovenija pritožila, češ da Slovenija ni kriva za izbris, jim je ESČP dalo klofuto in jim naložilo še odškodnine.
Svg Vector Icons : http://www.onlinewebfonts.com/icon

Sodba ESČP iz leta 2012 je Sloveniji naložila vpeljavo t. i. odškodninske sheme za izbrisane. Tako je slovenski parlament ob koncu leta 2013 sprejel Zakon o povračilu škode zaradi izbrisa, ki je vsakemu upravičencu določil 50 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa in pod določenimi pogoji tudi druge oblike pravičnega zadoščenja - plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja, do dostopa do izobraževalnega sistema ipd.

 

KOLIKO SMO PLAČALI DOSLEJ

Upravičenci so denarno odškodnino zaradi izbrisa lahko uveljavljali v dveh postopkih - upravnih in sodnih. V prvem, upravnem postopku, so upravne enote do konca maja 2018 prejele 8169 zahtevkov, od katerih je bilo rešenih 8035 in od tega ugodenih 5791 zahtevkov. Skupna višina ugodenih zahtevkov je 26,5 milijona evrov. Upravne enote so doslej izplačale večino tega zneska in sicer 20,5 milijona evrov. Kolikšna bo na koncu vsota odškodnin ta hip ni jasno, saj 134 zadev še ni rešenih.

BOŠTJAN M. ZUPANČIČ, sodnik na ESČP, 1998-2016
Ja, pri izbrisanih je to bilo v bistvu politično vprašanje. Ustavno sodišče je naredilo napako, če se ne motim, zaradi tega, ker so pavšalno odločili o celi zadevi, namesto da bi šli od primera do primera. Potem je imela politika, po moje, boljši izgovor, da se je cele stvari znebila. In seveda, potem se je na koncu končalo tako, da je bil to eden velikih škandalov pred ESČP.
Svg Vector Icons : http://www.onlinewebfonts.com/icon

Vsak upravičenec je lahko sprožil tudi sodni postopek, če se ni strinjal z višino odškodnine v upravnem postopku. Takšnih tožb na slovenska sodišča je 360 - gre le za tiste, ki so že bile vročene Državnemu odvetništvu -, skupni znesek zahtevanih odškodnin pa znaša 12,2 milijona evrov. Doslej so sodišča prisodila 114 tisoč evrov. Če k temu dodamo še znesek iz poravnave, ta je znašal slabih 10 tisoč evrov, so sodišča doslej v sodnih postopkih državi naložila plačilo okrog 124 tisoč evrov.

Tako je Slovenija do junija 2018 za odškodnine izbrisanim plačala skupno 21 milijonov evrov.

Aprila letos je Ustavno sodišče razveljavilo 12. člen Zakona za povračilo škode izbrisanim, ki je določal zgornjo mejo odškodnine dosojene v sodnem postopku. Ta ni smela presegati trikratnika tiste odškodnine, ki je bila upravičencu priznana v upravnem postopku. Kakšne bodo finančne posledice odprave zgornje meje plačila odškodnine v sodnem postopku, pristojne institucije ne morejo oceniti.