Sodišče EU

Projekt izgubljene tožbe Slovenije

Sodišče Evropske unije (Court of Justice of European Union) s sedežem v Luxembourgu je bilo ustanovljeno leta 1952. Sodišče EU razlaga pravo Evropske unije (EU) in tako skrbi, da se uporablja na enak način v vseh državah EU. Rešuje tudi pravne spore med državami članicami in institucijami EU. V določenih okoliščinah rešuje tudi tožbe, ki jih posamezniki, podjetja in organizacije vložijo proti instituciji EU, ker je kršila njihove pravice. Eden izmed sodnikov na Sodišču EU je od vstopa Slovenije v EU, torej od maja 2004, dr. Marko Ilešič.

Od leta 2004 do danes je Evropska komisija (Komisija) proti Sloveniji sprožila 19 postopkov ugotavljanja kršitev pred Sodiščem EU. Od tega je bilo 7 sodb z ugotovljeno kršitvijo. V nobenem primeru ni bilo odločeno Sloveniji v prid, je bilo pa 8 umaknjenih tožb, ker je Slovenija med trajanjem sodnega postopka izpolnila obveznosti pri prenosu direktiv v nacionalni pravni red. V nobenem primeru pa Sloveniji ni bilo naloženo plačilo denarne kazni.

 

ODPRTI POSTOPKI

Pred Sodiščem EU so trenutno odprti 4 postopki, v treh je predvidena denarna kazen. V dveh odprtih postopkih - pri koncesijskih pogodbah in revizijski direktivi - pa Slovenija njunih določil še vedno ni vnesla v slovensko zakonodajo. V nobenem od omenjenih dveh primerov slovenski parlament postopkov ni zaključil. Sloveniji posledično grozi plačilo denarne kazni.

DR. MARKO ILEŠIČ, sodnik na Sodišču EU
Če bo Sodišče EU v celoti ali deloma ugodilo zahtevku Komisije, utegne naložiti Sloveniji denarno kazen. Te kazni običajno niso majhne.
Svg Vector Icons : http://www.onlinewebfonts.com/icon

20 DIVJIH ODLAGALIŠČ - DRŽAVA NE REAGIRA

Pred sedmimi leti je Komisija sprožila postopek proti Sloveniji zaradi večih divjih odlagališč odpadkov. Zaradi počasnega odpravljanja divjih odlagališč oz. implementacije evropske direktive je Komisija avgusta 2017 zadevo predala na Sodišče EU, vendar ni predlagala dnevne kazni za Slovenijo. Slovenska vlada namreč za 20 odlagališč ni sprejela potrebnih ukrepov za zaprtje, kar bi po evropski direktivi morala narediti najkasneje do julija 2009. Trenutno je končan pisni del postopka pred Sodiščem EU, v septembru pa je razpisana ustna obravnava.

 

ZA DVE ODLAGALIŠČI ŽE SPREJETA SODBA

V dveh zadevah pa je Sodišče EU že ugotovilo kršitev s t.i. ugotovitve sodbo, Slovenija pa ju še vedno ni udejanjila. Gre za primer odpadnih gum na območju gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju in za nezakonito odlagališče Bukovžlaka na celjskem območju. V slednjem primeru je Komisija junija letos Sloveniji znova poslala opomin zaradi delne neizvršitve sodbe.

 

Divje odlagališče Bukovžlak

Primer se je začel pred šestimi leti, ko je novembra 2012 Komisija sprožila postopek zoper Slovenijo zaradi nespoštovanja zahtev pri nezakonitih odlagališčih Bukovžlak in Gaberje jug na celjskem območju. Ker Slovenija ni odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju Stare Cinkarne, je Komisija po večih opominih leta 2014 vložila tožbo pred Sodiščem EU, vendar ni predlagala denarne kazni.

Slovenija je sicer na področju Gaberje jug sprejela vse ukrepe in zaključila sanacijo odlagališča, kar pa ne velja za odlagališče Bukovžlak. Še več: konec lanskega leta je pristojno ministrstvo za okolje in prostor podpisalo s podjetjem Irgo Consuting šele pogodbo za izdelavo dokumentacije za dokončno sanacijo odlagališča. Omenjeni izvajalec naj bi dela opravil do konca leta 2019.

Zaradi neizvršitve ugotovitvene sodbe Sodišča EU iz leta 2015 je Komisija junija letos Sloveniji poslala opomin. Določila ji je rok dveh mesecev za ukrepanje, sicer ji bo Komisija poslala še obrazloženo mnenje, kasneje pa lahko ponovno sproži postopek na Sodišču EU in to s finančnimi sankcijami. Z Ministrstva za okolje in prostor so nam sporočili, da izvajajo aktivnosti po časovnosti, ki je bila poslana Komisiji - ta pa predvideva sanacijo Bukovžlaka v letu 2021.

 

Divje odlagališče Lovrenc na Dravskem polju

Drugo divje odlagališče, zaradi katerega je Komisija septembra 2012 sprožila postopek zaradi neprimernega ravnanja z odpadnimi gumami, je divje odlagališče v Lovrencu na Dravskem polju. Marca 2015 pa je Komisija zaradi neukrepanja vložila tožbo zoper Slovenijo pred Sodiščem EU, vendar ni predlagala denarne kazni.

V Lovrencu na Dravskem polju že od leta 2006 dalje leži več kot 40 tisoč ton vnetljivih odpadnih pnevmatik. To območje je, poleg nevarnosti požara, problematično tudi zaradi neposredne bližine električne napeljave in enega največjih virov v državi.

Na zahtevo Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) je bil del gum odstranjen iz gramozne jame, preostanek pa naj bi po zagotovilih oz. načrtih Ministrstva za okolje in prostor odstranili še letos.

Ugotovitvene sodbe Sodišča EU, ki je bila sprejeta aprila 2017, Slovenija torej še vedno ni izvršila. Poleg tega v šestih letih ni implementirala evropske direktive. Iz Ministrstva za okolje in prostor so nam sporočili, da je predvideni rok za celotno sanacijo divjega odlagališča v Lovrencu na Dravskem polju novembra 2020.

 

DIREKTIVA O PRORAČUNSKIH OKVIRIH

Januarja 2014 je Komisija sprožila postopek ugotavljanja kršitev zoper Slovenijo, ker slednja do konca leta 2013 ni sprejela potrebnih zakonov in predpisov o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic, ki jih določa Direktiva 2011/85/EU. Po treh letih od začetka postopka, je Komisija julija 2017 vložila tožbo in Sodišču EU predlagala, da Sloveniji naloži dnevno kazen v višini 7.099,20 evrov, šteto od dneva razglasitve sodbe v tej zadevi.

Države članice morajo v skladu z omenjeno direktivo upravljati sisteme javnega računovodstva, ki celovito zajemajo vsa področja prihodkov in odhodkov. Ti morajo biti predmet notranjega nadzora in neodvisne revizije. Med drugim Slovenija v pravni red ni izrecno določila - obveznosti priprave analize občutljivosti na letni ravni, predpisa da Fiskalni svet ex post oceni proračunske napovedi, da je za pripravo osnutka proračunskega načrta odgovoren minister, pristojen za finance in kdaj ter s katero tabelo se primerjajo proračunske napovedi med spomladansko in jesensko napovedjo.

Slovenija je direktivo implementirala z novelo Zakona o javnih financah. Iz Komisije pa je nato prejela poziv, naj določene vsebine nekoliko podrobneje uredi še z vladno uredbo. Iz Ministrstva za finance so nam sporočili, da so sprejeti in notificirani vsi ukrepi za prenos omenjene direktive, zato vlada pričakuje, da bo Komisija umaknila tožbo in zaključila postopek.

 

DIREKTIVA O PODELJEVANJU KONCESIJSKIH POGODB

Decembra 2017 je Komisija vložila tožbo pred Sodiščem EU, ker Slovenija do aprila 2016 v svoj pravni red ni prenesla nove evropske Direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb iz leta 2014. Pomembno je, da je Komisija v tem primeru predlagala dnevno kazen v višini 8,992.32 evrov, od dneva razglasitve sodbe.

MATEJA VRANIČAR ERMAN, ministrica za finance
Zakon o podeljevanju koncesij smo v začetku leta posredovali, skupaj z Zakonom o javno zasebnem partnerstvu, v Državni zbor, vendar žal zakonodajni postopek ni bil končan. Usoda bo enaka kot z Zakonom o revidiranju.
Svg Vector Icons : http://www.onlinewebfonts.com/icon

Komisija Sloveniji med drugim očita, da ni omogočila odprtja konkurence za podeljevanje koncesij in zagotovila nediskriminatoren dostop do trga vsem gospodarskim subjektom EU. Veljavna zakonodaja ne ureja pogodb koncesionarja s podizvajalci in nima vpeljanega posebnega »lažjega« postopka za socialne in posebne koncesije. Preprečevanje korupcije je v Sloveniji urejeno celovito v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in velja tudi za koncesijske pogodbe, ni pa to urejeno v zakonodaji, ki ureja postopke za podeljevanje koncesij. Poleg tega trenutno velja drugačno pojmovanje koncedenta – to sta samo država ali občina, za razliko od direktive, ki zahteva, da so koncedenti vsi subjekti, ki so naročniki po javnonaročniški zakonodaji.

Odhajajoča vlada v svojem zagovoru pravi, da je v pravnem redu v pretežni meri že dosežen cilj direktive, t.j., da naj se zagotovi dobro delujoč enotni trg in zato tudi ustrezen, uravnotežen in prožen pravni okvir za podeljevanje koncesij.

Slovenija torej direktive še vedno ni prenesla v celoti. To naj bi storila z novo zakonodajo, vendar ob prvem poskusu zakonodajni postopek v Državnem zboru ni bil končan.

 

DIREKTIVA O OBVEZNIH REVIZIJAH ZA LETNE IN KONSOLIDIRANE RAČUNOVODSKE IZKAZE

Februarja 2018 je Komisija sprožila tožbo proti Sloveniji pred Sodiščem EU, ker ta ni sprejela ukrepov za polno izvajanje pravil EU o reviziji. Komisija je predlagala denarno kazen v višini 7.986,60 evrov na dan, od dneva razglasitve sodbe.

MATEJA VRANIČAR ERMAN, ministrica za finance
Že konec leta 2016 smo zakon predlagali v koalicijsko usklajevanje. Po enem letu dogovarjanja smo zakon uspeli potrditi na vladi, sicer v ožji obliki, zgolj prenos direktive, vendar žal zakonodajni postopek tudi glede tega skrčenega obsega zakona v Državnem zboru ni bil zaključen, kar pomeni, da bo treba ponoviti vajo po konstituiranju novega Državnega zbora.
Svg Vector Icons : http://www.onlinewebfonts.com/icon

Komisija Sloveniji očita, da je v svoj pravni red prenesla le nekaj določb direktive - in sicer pri obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter pri opredelitvah subjektov javnega interesa. Odhajajoča vlada v odgovoru na tožbo pravi, da je večina določb direktive že prenesenih v slovensko zakonodajo, da pa bo za izpolnitev vseh obveznosti, povezanih s prenosom direktive potrebno spremeniti tudi Zakon o revidiranju. To se nanaša tudi na očitke Komisije, da ima Slovenija še vedno dve instituciji, odgovorni za javni nadzor nad revidiranjem - to sta Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo.

Slovenija torej revizijske direktive še vedno ni prenesla v celoti, saj zakonodajni postopek v Državnem zboru ni bil zaključen, kar pomeni, da državi grozi plačilo visoke kazni - skoraj 8 tisoč evrov na dan.